Po bojevnikovi oprostilki preobrat in »Kriv sem«?

LJUBLJANA – Črnogorec Velija Hot ni bil nikoli bog ve kako velika medijska zgodba. Naši organi so ga preganjali kot enega od členov v manj pomembni združbi preprodajalcev heroina, katere večina članov je že bila obsojenih, on pa je bil na begu, zato so mu, ko so ga prijeli, sodili posebej. Ta 49-letnik ni bil velika zgodba niti po tem, ko so ga na okrožnem procesu oprostili, saj je senat iz spisa kot nezakonite izločil nekatere dokaze, kar je ostalo, pa menda ni bilo dovolj za obsodilno sodbo. Naravnost vroča štorija je Hot postal šele pred kakšnim mesecem, ko je ljubljansko sodno palačo preplavila še ena sodba v njegovi zadevi, in sicer tista višjega sodišča; višji sodniki so v njej kot kakega neukega paglavca razcefrali sodnika, ki je izločil dokaze.

Ukaz višji: »Vse vrnite v spis«

Gre za ljubljanskega okrožnega kazenskega sodnika Gorazda Fabjančiča, ki je hudo razburjal lansko jesen, ko je v medijsko najbolj odmevni sodni zgodbi zadnjih let, Balkanskem bojevniku, izločal dokaze, s čimer je sodni spis tako stanjšal, da mu ni preostalo drugega, kot da velikodušno deli oprostilke. Policisti, tožilci in večji del javnosti so zaradi tega noreli, »saj postajamo raj za kriminalce«, odvetniki (ter tudi marsikateri Fabjančičev poklicni kolega) pa so mu navdušeno ploskali, češ »njegova poteza je dokaz, da še vedno živimo v pravni državi«.

Toda Balkanski bojevnik še zdaleč ni pravnomočna zgodba, z njo se bo spopadel senat ljubljanskih višjih sodnikov, v začetku tega meseca se je namreč na višje sodišče pritožila tožilka Blanka Žgajnar, po prepričanju katere je Fabjančič ubral popolnoma napačno pot, ko je izločal dokaze iz Srbije.

Pomoč pri višji sodni instanci zaradi Fabjančičevega izločanja dokazov (v tem primeru iz Bosne in Hrvaške) je že pred njo poiskala tudi tožilka v zadevi Hot, Manja Prezelj, in zmagala. Seja višjega sodišča je bila za Fabjančičev senat naravnost pogubna. Sodniki Silvana Vrebac Arifin, Milan Štrukelj in Marjeta Švab Širok so njegovo sodbo razveljavili in jo vrnili v vnovično odločanje sodišču prve stopnje s pripisom, da Hotu ne sme več soditi Fabjančič. Kar je izločil iz spisa, so zaukazali vrniti vanj, saj ti dokazi ne morejo biti sadež nedovoljenega drevesa »zaradi epizodnega in kratkega delovanja tajnega policijskega sodelavca na ozemlju Republike Hrvaške, torej tuje države«, prav tako pa tudi ne zaradi nekajurne operacije v bosanskem Bihaću.

Absurdna in neutemeljena je po prepričanju višjega sodišča ugotovitev sodišča prve stopnje o nezakonitem delovanju tajnega policijskega sodelavca v tujini, »razvrednotiti celotno obdobje zakonitih preiskav najhujših oblik kriminala, s kakršnimi država izpolnjuje svojo dolžnost varovanja pravic in svoboščin državljanov s svojo borbo proti organiziranemu kriminalu zgolj zato, ker se je subjekt preiskave nenadoma odločil, da želi plačilo za svojo kriminalno dejavnost prevzeti v drugi državi, pa je popoln nesmisel!«

Ali so tako ostre besede višjih sodnikov kolegu Fabjančiču morda že tudi napoved višjega sodnega razpleta pri bojevnikih, je kajpak nemogoče napovedovati. Se pa tudi pravniki strinjajo z nami, da bo vse odvisno od tega, kateri od senatov bo zagrizel v to še kako kislo jabolko.

Vsak otrok prinese popust

Se je pa Hot medtem že vrnil na prvo stopnjo, včeraj je sedel pred novega okrožnega sodnika v tej zadevi, Borisa G. Hrovata, ki je izločene spise vrnil v spis, čeprav obtoženčev odvetnik Gorazd Fišer že terja njihovo vnovično izločitev.

Le redko se zgodi na slovenskih sodiščih, da se je nekdo, ki je bil v neki zgodbi že oproščen, v ponovljenem postopku s tožilci pripravljen pogajati o milejši kazni v zameno za priznanje. V prvo nedolžni Hot se očitno je, »ne sicer še danes, a obstaja možnost, da pride do dogovora z nasprotno stranjo. Tako bo volk sit in koza cela«, je dejal njegov odvetnik.

»In ker voda ne gori«, je Fišer nadaljeval ob prikimavanju tožilke Prezljeve, je za vse skupaj najbolje, da sodnik omogoči obema stranema še nekaj časa, da se poskušata dogovoriti. Tako je bilo tudi odločeno; nadaljevanje predobravnavnega naroka bo 6. maja, na ta dan pa bo imel Hot na voljo le dve možnosti. Reči bo moral »Priznam« ali »Ne priznam«.

Tožilka mu v zameno za priznanje ponuja leto dni in mesec zapora plus plačilo 20.000 evrov kazni. Da ne bo vse šlo pregladko, se je pred zaključkom sodnega dne le moralo malce zaplesti. Sodniku se je namreč zdela predlagana denarna kazen za sodelovanje pri prodaji enega kilograma heroina le malce previsoka. Po novi kazenski zakonodaji se namreč ta odmerja v obliki tako imenovanih dnevnih zneskov, ti pa se odmerjajo upoštevajoč številne okoliščine. Hot vsaj po svojih besedah ni kdo ve kako bogat, čeprav ima ženo, tri otroke (stare 24 let, štiri leta in 22 mesecev) ter dve podjetji v domovini. Pa mu menda vsako mesečno prinese le po kakih 300 evrov, s katerimi mora preživljati vso družino, tudi najstarejša hči je bojda še šolarka v Nemčiji.

Zato je Hrovat pograbil kalkulator, med množenjem in seštevanjem je polglasno mrmral: »Največ, kar lahko dobi po zakonu, je 1500 dnevnih zneskov. Žena je minus 15 procentov, prvi otrok 10 procentov, drugi otrok 15 procentov, tretji otrok ... Dnevni znesek je devet evrov, maksimum torej 13.500 evrov!«

Toda tožilka Prezljeva spet ni zadovoljna. Hotu ne verjame, da je res reven skoraj kot cerkvena miš in bi bil zato upravičen do dnevnega zneska piškavih devet evrov. »Naj prinese potrdilo, da se hči res še vedno šola, in tudi bilanco svojih podjetij za zadnjih nekaj let.«