SLOVENJ GRADEC – Sojenje 47-letnemu Petru Vravniku iz Vrat pri Dravogradu zaradi uboja bi se moralo začeti že oktobra lani, a je bilo zaradi izjemno slabega zdravstvenega stanja obtoženega preloženo. Takrat je Peter Vravnik štiri mesece sedel v priporu, ko so ga zaradi bolezni izpustili na prostost, saj naj ne bi več obstajala ponovitvena nevarnost. Po vseh zapletih se je včeraj na slovenjgraškem okrožnem sodišču sojenje vendarle začelo. Peter Vravnik je sedel na zatožno klop pred okrožno sodnico Marjeto Vezonik.
Še na hodniku je obtoženi glasno negodoval nad poročanjem medijev, v sodni dvorani pa sedel povsem mirno, govoril ni veliko. Ko je okrožna državna tožilka Branka Čas, ki je tudi vodja slovenjgraških tožilcev, prebrala obtožnico, je bilo jasno, da krvnik 33-letnega Martina Rogine krivde ne bo priznal. Zataknilo se je pri višini kazni. Tožilka Branka Čas bi se v zameno za priznanje krivde za uboj in povzročitev lahke telesne poškodbe zadovoljila s skupno kaznijo šestih let in dveh mesecev zapora. Višino kazni je razložila s šestimi leti zapora za uboj Rogine in tremi meseci za poškodbe Janka Helbla, ki ga je Peter Vravnik pretepel za tem, ko je Rogino potisnil v hladno reko Dravo.
Mamin ljubimec?
Iz obtožnice, ki jo je prebrala tožilka Branka Čas, je bilo končno razbrati motiv za tragedijo, ki se je lanskega julija zgodila na gumijastem čolnu sredi Drave. Martin Rogina je bil namenjen k nekdanjemu sodelavcu, da bi mu pomagal pri prekrivanju strehe. Na poti je moral pobrati danes 47-letnega Petra Vravnika in 32-letnega Janka Helbla, nato so se skupaj odpeljali proti Dravogradu. Rogina in Vravnik, ki je v opitem stanju veljal za zelo agresivnega, sta se na čolnu sprla. Po javnem prebiranju obtožnice poznamo podrobnosti in motiv žalostnega dogodka. Preiskovalci so izvedeli, da sta si skočila v lase, ker se je Peter Vravnik bahal, da ima intimno razmerje z Martinovo mamo.
Ker Vravnik kljub večkratnim pozivom Rogine ni odnehal, je verbalni prepir prerasel v pretep. Pri tem pa je, tako obtožnica, Peter Vravnik z dvema rokama potisnil Martina s čolna v Dravo, čeprav je vedel, da ne zna plavati. Janko Helbl je utapljajočemu se podal roko, da bi ga rešil iz deroče vode, a ni dosegla Martinove. Ko je Janko svojega pivskega prijatelja Petra rotil, naj vendar pomaga Martinu, jih je še sam skupil. Vravnik ga je obrcal, nato pa čoln, ki ga poganja šibak Tomosov motor, molče odpeljal s tokom proti hidroelektrarni Vuzenica. Na spodnji strani otoka, kot domačini imenujejo kraj blizu elektrarne, ga je skrbno privezal k manjšemu pomolu, Peter in Janko sta nato vzela pot pod noge.
Kapa in jopič
Štiri dni zatem so potapljači Martinovo truplo našli blizu njegovega doma v Vratih. Kriminalisti so na čolnu poleg osebnih predmetov pokojnega našli vojaško kapo s slovenskim grbom in odsevni jopič. Peter Rogina, oče pokojnega Martina, je takoj vedel, da pripadata Petru Vravniku, saj sta bila kapa in jopič njegov prepoznavni znak.
»To ni bilo pristno prijateljstvo. Tudi če bo krivec kaznovan, bo še vedno živ, Martina pa nič ne bo vrnilo. Če so se že morali skregati, bi se raje stepli, imeli modrice in rane, vendar bi bil moj sin še živ,« nam je po tragediji dejal Peter Rogina, ki si še danes ne more oprostiti, da usodnega petkovega večera na sinovo povabilo ni sedel v čoln: »Potem se tragedija ne bi zgodila.«
Taktika obrambe, ki jo vodi zagovornik obtoženega, odvetnik Tomaž Rotovnik, bo v nadaljevanju sojenja očitno temeljila na alkoholu. Nedvomno naj bi namreč bilo, da je bil Peter Vravnik tragičnega dne močno pijan. Da je rad (pre)večkrat (pre)globoko pogledal v kozarec, je bilo vsem v Dravogradu in okolici znano. Za obsodbo za uboj naj bi manjkal subjektivni del kazenske odgovornosti in vse kaže, da bo obramba na sojenju vodo poskušala speljati na mlin neprištevnosti. Če bo namera padla na plodna tla, obtoženega čaka milejša kazen od predlagane. Če pa bo zgodba o neprištevnosti padla, je pričakovati še kakšno leto ali dve višjo kazen od včeraj predlaganih šest let. Sojenje se bo nadaljevalo konec septembra.
