Plut policiste peljal na kraj umora

NOVO MESTO – »Kriminalist Terzič laže. Kot sta lagala oba kriminalista pred njim,« je včeraj na novomeškem okrožnem sodišču hladno dejal Miran Plut z Jugorja pri Metliki, v petek bo dopolnil 25 let. A dan prej, torej v četrtek, bo izvedel, kakšna je odločitev sodnega senata: višji državni tožilec Bojan Avbar je v zaključni besedi vztrajal pri obtožbi in za Pluta zahteva 30 let zapora, njegov zagovornik Milan Vajda pa pri oprostilni sodbi.

Plut namreč trdi, da z umorom Jureta Erjavca s Sel pri Dolenjskih Toplicah nima nič, prizna sicer, da je bil usodnega večera, 25. februarja 2012, z njim, a Tomaž Kristan, Ivan Dukanovič in Jure Erjavec so ga peljali domov in sami nadaljevali pot. Tako trdi Miran, priče pa drugače. Zanj obremenilna je tudi ključavnica, ki so jo našli pri hišni preiskavi njegovega doma in ki je odklepala vodnjak, ki je bil več kot dve leti Juretov prerani grob.

Za obrambo je sporno Plutovo zaslišanje na policiji pred dobrim letom, v začetku junija 2014, ko so Plutu v TPV odvzeli prostost po srhljivem razkritju Tomaža Kristana, ki je spregovoril, kaj se je dogajalo usodne noči, ko je neznano kam in brez sledi izginil Jure Erjavec. Zato je petčlanski senat, ki mu predseduje sodnik Boštjan Kovič, z veliko natančnostjo zasliševal kriminaliste, ki so opravili prve razgovore s Plutom. Kriminalist Aleksander Terzič je tako kot kolegi pred njim poudaril, da je, ko so Plutu odvzeli prostost, stekel običajen postopek, opozorili so ga tudi na pravice osumljenca in pravico do zagovornika. Pa ne le enkrat, ampak vsakič, ko je bilo z njim opravljeno katero od preiskovalnih dejanj.

»Zaslišanje osumljenca je trajalo kakšne tri ure, izjave je dal prostovoljno, izrecno smo mu tudi rekli, da ima pravico do zagovornika, pa je rekel, da odvetnika ne bo zahteval. Odgovarjal je tudi na naša vprašanja, in ko je bilo zaslišanje končano, je prebral zapisnik, opozoril tudi na nekaj slovničnih napak, potem pa smo zapisnik natisnili v petih izvodih in na prav vsak list se je podpisal. Sam je rekel, da nam lahko pokaže kraj kaznivega dejanja, in po zaslišanju smo šli pogledat kraj dejanja in Plut nas je usmerjal, kam moramo peljati,« je dejal Terzič.

Z avtom so se odpeljali do Birčne vasi in naprej za Ljuben, po delu kolovozne poti pa so šli peš, Plut spredaj, kriminalisti zaradi varnostnih razlogov zadaj. »V gozdu je bil tudi škorenj, za katerega je Plut rekel, da je bil tam tudi takrat in se je po njem celo orientiral. Pokazal je še, kje sta imela z Juretom skladišče za drogo, pa tudi, kje sta stala z Juretom. Povedal je, da se je Jure obrnil, da bi odšel od tam, je pa še rekel, da ga je Juretova aroganca razjezila,« je dodal kriminalist in povedal, da so kriminalisti po tem ogledu opravili še natančen pregled terena, tudi z detektorjem kovin, a tulcev niso našli. Plut je torej izjave kriminalista Terziča in njegovih dveh kolegov, Klavdije Knafelc in Sandija Kocipra, označil za lažne: ne le da jih ni peljal v gozd, tudi zaslišanja, kot trdi, niso opravili z njim.

Kam so se izgubili klici in esemesi?

Da bi razjasnili dogajanje kritične noči, je mnenje izdelal tudi izvedenec za telekomunikacije, ki je naredil analizo telefonskih povezav in gibanja po baznih postajah. Ker je bilo več razhajanj in neskladja med njegovimi ugotovitvami in izjavami Tomaža Kristana, ki je bil, kot je priznal, na kraju zločina skupaj s Plutom in mu tudi pomagal skriti Juretovo truplo v zapuščen vodnjak pri zidanici v Dolenjem Suhorju, so Kristana znova povabili na sodišče. Ta je v izjavi trdil, da ga je Plut, potem ko je v daljavi slišal štiri strele, ki so se zamolklo zarezali v gozdno tišino, poklical po telefonu, pozneje ga je klical še prijatelj.

A Plutovega klica ni v nobeni bazni postaji. »Prepričan sem, da me je Plut klical. Res pa je, da je imel Plut več telefonov, jaz pa le enega,« je dejal Kristan. Povedal je še, da mu je Plut, potem ko sta se s truplom že peljala proti Beli krajini, nekje pri Suhorju poslal SMS-sporočilo; a niti tega sporočila ni nikjer zabeleženega, prav tako ne klica potem, ko sta v vodnjak skrila truplo in naj bi Plut preveril, ali se je Kristan res znebil Juretovega telefona in ga odvrgel v Krko.

»Klic je zagotovo bil,« je zatrdil Kristan in na vprašanja višjega državnega tožilca Bojana Avbarja znova podoživel trenutke groze tistega 25. februarja 2012. »Bilo je grozno. Življenje se mi je po tem dogodku povsem spremenilo, postavilo na glavo, zaprl sem se vase, strah me je bilo tudi, da se še meni ali moji družini ne zgodi kaj podobnega kot Juretu,« je nizal misli Tomaž in pritrdil razmišljanju tožilca, da bi bil lahko kak klic tudi plod razmišljanja, podoživljanja dogodkov, ki so bili zanj zelo stresni.

»In kaj se je prelomilo v vas, da ste po dveh letih in štirih mesecih spregovorili?« je zanimalo tožilca. »Dobil sem službo, začel sem si urejati življenje, in ta dogodek me je težil, so me pa k prijavi spodbudili starši, prijatelji in kriminalisti,« je priznal in pritrdil navedbam tožilca, da ve, da po tem postopku tudi njega čaka kazenski postopek zaradi pomoči po kaznivem dejanju.

Po kazenskem zakoniku mu grozi do pet let zapora, a glede na to, da je prav njegovo pričanje pripomoglo k razjasnitvi Juretovega skrivnostnega izginotja, je pričakovati milejšo kazen.

Plut se je odzval tudi na Kristanovo pričanje in ga vprašal, zakaj laže, pa se je z enakim vprašanjem Kristan obrnil nanj: »Zakaj pa ti lažeš?«

V četrtek bo torej padla sodba, tožilec Avbar pa vztraja pri najvišji možni kazni – 30 letih zapora.