LJUBLJANA – Česa vse ne slišiš v eni od sodnih zgodb, ki so povezane z afero bulmastifi oziroma Baričevič. Na včerajšnjem nadaljevanju sojenja nevestnega dela v službi obtoženima policistoma Dušanu Mikolčeviču in Alešu Conradiju se je, denimo, celo pojavilo vprašanje, ali Slovenija sploh premore strokovnjaka za spolne odnose med ljudmi in živalmi. Le še to je manjkalo, da bi kdo zastavil protivprašanje, ali teoretika ali nekoga, ki take zadeve tudi prakticira.
Sojenje po obtožnem predlogu tožilke Dragice Kotnik je torej pred ljubljansko okrajno sodnico Metko Popivoda že zdavnaj preraslo v ugotavljanje vseh še tako pikantnih podrobnosti s prizorišča tragedije v Oražnovi ulici, kjer so 2. februarja 2010 bulmastifi Atlas, Atos in Joy raztrgali svojega lastnika dr. Sašo Baričeviča.
Koščki obtožnega predloga se sesuvajo
Tako podrobnega razčiščevanja stvari ni bilo niti na sojenju nekdanjemu komandirju Policijske postaje Vič Francu Maroltu, ki ga je doletela pogojna kazen zaradi neupravičenega stikanja po policijskih telefonih in iskanja fotografije Baričevičevega trupla. Prav tako ni bilo pomembno popolnoma vse niti na sojenju nekdanji državni sekretarki na kmetijskem ministrstvu Sonji Bukovec; prejšnji mesec je tožilstvo proti njej celo umaknilo obtožni predlog zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v postopku vračanja dveh bulmastifov Baričeviču.
Kotnikova pa je očitno odločena iti do konca v dokazovanju očitkov na račun Mikolčeviča in Conradija; prvemu očita, da ni strokovno opravil ogleda kraja dogodka, čeprav je kazalo na mučenje živali in navzočnost neznanca v stanovanju v tem času, drugemu pa, da se je kot dežurni na OKC strinjal, da sumi mučenja živali in zoofilije ne gredo v zapisnik.
Medtem ko se koščki obtožnega predloga – skozi laične oči, kajpak – sesuvajo kot hišica iz kart, denimo tudi zaradi več kot neprepričljive kronske priče, ki je menda videla z Oražnove zdivjati črnega terenca, o katerem krožijo govorice, da ga je vozil znani odvetnik Miro Senica, se sojenje nadaljuje z zaslišanjem prič.
Prav Sonja Bukovec, o kateri smo se v zvezi z Oražnovo že večkrat vprašali, zakaj je smela na prepovedano stran traku Policija stoj, je kot priča tudi o tem spregovorila včeraj. »Po službi sem se namenila v Leclerc. Potem pa me je poklicala Saševa sestra Dea, da se je zgodilo nekaj hudega. Takoj sem se odpeljala tja. In nihče mi ni dovolil, da prestopim trak. Kar stekla sem do Dee, ki jo je držala policistka, in jo zagrabila. Tam je bilo veliko policistov, mimo njih sva odšli v hišo.«
O tem, da je bil v resnici ženska, se nista pogovarjala
V njej so Dea, Sonja in tudi njena sestra Marija Marolt Bukovec, ki se je torej prav tako znašla na oni strani policijskega traku, sedele za mizo, ko je prišel policist zaprosit, ali gre lahko nekdo v garažo opravit prepoznavo. »Dea tega ni bila zmožna. Šla sem dol, pogledala, prepoznala in šla nazaj,« pravi Bukovčeva, ki svoje odnose z Baričevičevimi opisuje kot prijateljske. Prav v tistih časih je bil bojda Saša v globoki depresiji. »V zelo globoki, zaradi izgube partnerice.« Dr. Zore Roter.
Na vrsti so bila pikantna vprašanja, najprej tožilkino o tem, ali je na prizorišču videla umetni penis. »Ne, o tem sem prebirala v časopisih,« ji je odgovorila priča. Je že kdaj prej opazila, da Baričevič uporablja ta spolni pripomoček? »Ne.« Ji je znano, kakšnega spola je bil, da je torej v resnici bil ženska, ne pa moški? »Pred leti sem slišala o tem, a midva se o tem nisva pogovarjala.« Kako si razlaga tak predmet na kraju njegove smrti? »Ne morem si, niti slučajno.« Je možno, da je zlorabljal svoje pse? »Ne, nikakor! Dolga leta sem ga poznala. Nikoli!«
»Videl sem umetni penis«
Udarno je bilo tudi vprašanje Mikolčevičevega odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja. Glede tožilskega suma o prisotnosti še ene osebe v času pasjega napada na enega najbolj znanih ljubljanskih zdravnikov ga je zanimalo, ali je Bukovčevi morebiti Baričevič kdaj pravil o tem, da je kdo prihajal k njemu, da bi kaj počela s psi. Da sta jih skupaj zlorabljala in mučila? »Ne!«
Bukovčeva torej v aferi Baričevič ni več obtožena za nič, čeprav bi bilo morda drugače, če bi pristojni raziskovali tudi trditve Vursovega inšpektorja Uroša Andrenška, ki je zaman izdal tri pravnomočne odločbe za usmrtitev bulmastifov zaradi napada na Tržičana Stanislava Megliča, »pa so nas višji uradniki z ministrstva za kmetijstvo ovirali. Dokazljivo ovirali. Če tega ne bi počeli, tudi te afere ne bi bilo.«
Prav Andrenšek, ki je tudi pričal včeraj, je prepričan, da je v tej zadevi šlo za mučenje živali. Bil je na Oražnovi, »tam je bilo grozno kot v klavnici. Videl sem umetni penis, opazil vidne spremembe na pasjih anusih in še isti večer poklical dežurnega patologa, naj bo pri obdukciji pozoren prav na te.«
