MORAVSKE TOPLICE – V nedeljo, 21. oktobra 2013, ob 15.40 se je na regionalni cesti Moravske Toplice–Tešanovci zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena 31-letna voznica osebnega avtomobila in njen 19-mesečni otrok. Voznica je z neprilagojeno hitrostjo in vožnjo pod vplivom alkohola zapeljala s ceste, da se je vozilo večkrat prevrnilo in trčilo v obcestno drevo.
19-mesečnik ni bil pripet ali v otroškem sedežu
Policisti so z ogledom kraja prometne nesreče ugotovili, da otrok v vozilu ni bil pripet niti ni bil v otroškem sedežu. Povzročiteljica prometne nesreče se ni poškodovala, otrok pa je bil lažje telesno poškodovan. »Na kraju prometne nesreče je bil voznici odrejen preizkus alkoholiziranosti s pomočjo elektronskega alkotesta, ki je pokazal 0,81 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja je bil pri povzročiteljici odrejen strokovni pregled. Natančnejša analiza je pokazala, da je imela povzročiteljica v krvi najmanj 1,19 grama alkohola na kilogram krvi. Policisti so zoper voznico podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, obenem pa podali tudi poročilo na center za socialno delo,« je povedala tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš, ki zlasti opozarja, naj poskrbimo za varnost otrok.
Varnostni pas je vez z življenjem
Varnostni pas je namreč vez z življenjem, česar se še vedno zaveda premalo udeležencev v cestnem prometu. Starši so odgovorni za to, da poskrbijo za varnost otrok kot tudi vseh drugih potnikov v vozilu. Otroke je dovoljeno voziti v osebnem avtomobilu le, če so starosti primerno pripeti v otroškem varnostnem sedežu, ki je z običajnim varnostnim pasom pritrjen v vozilu. »Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Do 10. leta starosti so najpogosteje udeleženi kot potniki v ali na vozilih ali kot pešci v spremstvu svojih staršev. Starši pogosto pozabljamo na to, da otrokom majhnost ne omogoča, da bi imeli tak pregled nad dogajanjem v prometu kot odrasli. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti zaznavnega in spoznavnega razvoja,« opozarja Rauševa.
Kakšne so razlike med otroki in odraslimi v prometu?
Odrasli naj ne pozabijo, da otroci nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli, zato pozneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne; dobro slišijo, vendar ne vedo natančno, iz katere smeri slišijo vozilo; ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj; ne razlikujejo dobro pojmov, npr. levo, desno; ne zmorejo dolgotrajne koncentracije; njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo, in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo, da so videli vozilo, ki se približuje); ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil, kot je npr. pravilo, kako prečkamo cesto; zaradi razvoja mišljenja otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo avto, ki se približuje, vendar to velikokrat ni res. Zaradi vseh teh dejavnikov je ogrožena njihova varnost.
»Vozniki otroka zaradi njegove majhnosti v prometu lahko hitro spregledajo. Kaj lahko ga zakrije živa meja, parkiran avto ali kakšen drug predmet ob cesti. Prav tu lahko starši naredimo največ. Poskrbimo za njihovo varnost, saj ko je otrok kot potnik v vozilu, smo mu mi, starši vozniki za zgled, obenem pa učitelji, kako naj se obnaša kot udeleženec v cestnem prometu,«, pravi Rauševa.
Še to: za omenjeno kaznivo dejanje predrzne vožnje opiti voznici grozi do tri leta zapora.
