CELJE – S priznanjem krivde in sporazumom o kazenski sankciji je celjsko okrožno sodišče včeraj sklenilo predobravnavni narok zoper zdaj 61-letno Ano Razbornik, ki je 17. junija 2007 v domači hiši v Mariji Reki pri Preboldu do smrti zabodla partnerja Jožefa Zemeta. Tožilka Ksenja Cizl in zagovornik Andrej Janežič sta se strinjala, da je – glede na okoliščine – najprimernejša kazen osem let zapora. Grozila ji je najvišja, 30-letna kazen, a med olajševalne okoliščine so poleg relativne starosti navedli še slab socialni položaj in obžalovanje.
Obležal povsem pijan
Toda Razbornikova daje vtis, da ji je za dogodke kakor tudi za poročanje medijev popolnoma vseeno. Kot bi je prav nič ne pekla vest. Med čakanjem na sodbo se je pred sodnimi vrati tudi izrazila tako, pred sodnico Jožico Arh Petkovič pa je bila za vsak primer previdnejša. »Kar sem naredila, sem naredila. Ne bom govorila o mojem odnosu do dejanja, seveda pa mi je žal. Živim od 234 evrov socialne pomoči, imam šest otrok, 37-letni sin je še nepreskrbljen.« Preboldčanka se je izmazala z dokaj milo kaznijo. Sodišče je imelo v spisu samo mnenje sodnomedicinskega izvedenca Borisa Kavčiča, a že to je bilo dovolj grozljivo.
Ugotovil je, da bi nesrečnemu Jožefu pomagala zgolj takojšnja strokovna pomoč, bliskovit prevoz v bolnišnico in operacija z odprtim prsnim košem. Umrl je namreč zaradi izkrvavitve v prsno votlino. Razbornikova se ga je lotila z dolgim kuhinjskim nožem, rezilo je bilo dolgo skoraj 19 centimetrov. In Jožef je na kuhinjskih tleh umiral več kot eno uro. V uteho: bil je tako zelo pijan, da se po vsej verjetnosti sploh ni zavedal dogodkov. »Ni dojemal, kakšna nevarnost mu preti. Rane so raztresene po vsem telesu, kar priča o ubijalsko naravnanem napadu, obrambnih poškodb na truplu ni, kakor tudi ne morem navesti, kateri vbod je bil prvi,« piše v mnenju.
Samo od
socialne pomoči
Partnerja sta živela v zunajzakonski skupnosti, v kateri so bili prepiri menda kar pogosti, često so prerasli v prerivanje in fizično obračunavanje. Rodilo se jima je šest otrok. Vzrok za prerekanja je bil največkrat alkohol, vendar sta partnerja vztrajno odklanjala strokovno pomoč, kar se je naposled izkazalo za eno od usodnih napak. Tako je bilo tudi tistega dne, ko je sicer telesno krhka in po rasti zelo majhna Ana, potem ko sta se sprla, z nožem planila nadenj. Najprej je dobil dva vboda v predel prsnega koša, nato še po obrazu in drugod. Razbornikovo in Zemeta so pestile še težke socialne razmere, kajti tudi Jožef je vsak mesec v žep pospravil samo socialno pomoč. Nezavidljiv finančni položaj je prava valilnica prepirov tudi v bolje urejenih in situiranih družinah.
Ana je Jožefa sredi kuhinje kar pustila ležati v mlaki krvi. Šele proti večeru je enemu od sinov, ki je počival v sosednji sobi in ni imel pojma o krvavem obračunu le nekaj korakov proč, povedala, kaj je storila. Toda policistom je bržčas razložila drugačno zgodbo, zato so jo sprva obravnavali kot pričo, potem pa se jim je posvetilo, da bi za Jožefovo smrt morali osumiti njo. V beležnicah kriminalistov, ki so opravili razgovore z njunimi otroki, ni najti slabih besed o pokojnem očetu. Povedali so, da je bil delaven in nenasilen, mati pa da je rada drezala vanj, ga zbadala in sporom se skoraj ni bilo mogoče izogniti.