Pijan za volanom na zebri ubil dva delavca

KOČEVJE, LJUBLJANA – Čeprav je totalno pijan v usodnem trenutku najverjetneje zaspal ali vsaj zakinkal, bo moral Elvis Buljubašić iz Kočevja pet let in pol preživeti v zaporu, so januarsko sodbo ljubljanske okrožne sodnice Jasmine Javornik potrdili tudi višji sodniki. Sprva mu je kazalo še slabše, na predobravnavnem naroku so mu namreč tožilci v zameno za priznanje krivde ponujali celo strožjo kazen, vendar pa je bil sprva obtožen kaznivega dejanja predrzne vožnje. Nato je njegovemu odvetniku Zoranu Stankiću uspelo prepričati sodnico, da zaradi klientove pijanosti (2,39 promila) postavi izvedenca za psihiatrijo.

Zadnje pivo mu ni dišalo

Prejšnji mesec je minilo šest let, odkar sta zaradi Buljubašića življenje izgubila moška, eden je imel dva majhna otroka, drugi pa pet. Tako se je 24. julija, ko je na cesti ubil delavca s Kosova, spominjal Kočevec. Pri njem doma naj bi popivali že prejšnji večer. »Ne vem, koliko sem spil. Šest, sedem piv. Okrog dveh zjutraj smo poklicali prijatelja, naj nas z mojim cliem odpelje na morje, in nas je peljal. Ker pa je v svojem avtu pozabil vozniško, so nas na meji zavrnili in okrog osmih zjutraj smo se vrnili v Kočevje.«

Pil je kajpak tudi ponoči, po vrnitvi v domači kraj pa se je že dopoldne znašel v nekem lokalu, pred njim pa je bila nova steklenica piva. »Le nekaj požirkov sem naredil, saj mi ni odgovarjalo, v bistvu mi ni pasalo. Sicer sem se počutil dobro, ko sem pa sedel v avto, mi je postalo slabo,« se je spominjal in neprepričljivo posumil, da je imelo pivo tako slab okus nemara zaradi tega, ker mu je kdo vanj kaj vsul, medtem ko je bil na stranišču.

Speljal je. »Vozil sem popolnoma normalno, pripeljal sem do bencinske pumpe, odtlej pa mi čisto manjka film do trenutka, ko je ob meni gasilec, ki mi govori, da me bodo vzeli iz avta.«

Tedaj sta bila 39-letni oče dveh otrok Nebi Dukaku in 41-letni oče petih Reshad Bektashi že mrtva, umrla sta ob 13.30, ko sta nič hudega sluteč prečkala cesto. Z rojakom Rexhejem Kabashijem sta bila sicer zaposlena v gradbenem podjetju, ki je gradilo stanovanjski blok v Kočevju. Tiste sobote je bilo vreme slabo, in ker je deževalo, je šef delavce po poldnevu poslal z gradbišča. Med potjo proti stanovanju se jih je pet ustavilo v trgovini, Dukaku in Bektashi sta prva opravila nakup, »zato sta hodila nekaj pred nami«, se je spominjal Kabashi. »Ko sta izginila za ovinkom, pa sem videl tisti avto, ki je precej hitro pripeljal mimo...«

V neprištevnost se je spravil sam

Prav v ta ovinek je prehitro zapeljal clio in zaneslo ga je na drugo stran cestišča. Kot je pozneje ugotovil izvedenec prometne stroke, je bila tik pred nesrečo njegova hitrost od 60 do 70 na uro. Ko je prvi pešec stopil na zebro, da bi pravilno prečkal cesto, je bil clio od njega oddaljen več kot 75 metrov, ko drugi, pa več kot 50. A nato se je zgodilo v nekaj trenutkih. Buljubašić ni zaviral, silovito je zbil enega in drugega, avto pa je zdrsnil s ceste ter trčil v ograjo in kostanj.

Šele pet let po tragediji, to je bilo lansko poletje, so ga posadili na zatožno klop. Pretilo mu je do 12 let zapora, saj je bil obtožen kaznivega dejanja predrzne vožnje, »ker je med vožnjo iz smeri Ribnice proti centru Kočevja kršil cestnoprometna pravila, ni vozil dovolj previdno in s prilagojeno hitrostjo, da bi se lahko ustavil pred prehodom za pešce, ki sta ga tedaj pravilno prečkala«... je pisalo v obtožbi.

Da je bil voznik clia zaradi pijanosti absolutno nesposoben za vožnjo, utrujenost zaradi pomanjkanja spanca pa je še dodatno vplivala na njegovo nekritično ravnanje v prometu, so menili že strokovnjaki za forenzično toksikologijo in alkoholometrijo, piskrček pa je deloma v prid Buljubašićevi obrambi pristavil tudi izvedenec psihiatrične stroke Gorazd V. Mrevlje. Ocenil je namreč, da je bil obtoženec v trenutku trčenja v pešca neprišteven, ker je torej najverjetneje zakinkal oziroma zaspal. Torej je povsem verjetno, da se trenutkov pred nesrečo res ne spominja in da se ni mogel obvladovati oziroma ni imel sposobnosti presoje in obvladovanja.

Vendar pa tožilcu Marku Godcu ni prišlo niti na misel, da bi umaknil obtožbo, le spremenil jo je v milejšo obliko kaznivega dejanja s področja prometnih kaznivih dejanj, v povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom. Po tem členu kazenskega zakonika je zagrožena kazen do osmih let zapora, Godec je za Buljubašića zahteval pet let in 10 mesecev. Kljub ugotovljeni neprištevnosti je namreč ta po njegovem kriv, »saj se je v takšno stanje z zlorabo alkohola spravil sam«, pa tudi v trenutku, ko je zelo pijan sedel v avto, ni bilo govora o kaki neprištevnosti.

Sodnica je Buljubašiću prisodila le nekaj mesecev zapora manj, torej ni prisluhnila njegovemu odvetniku Stankiću, ki je menil, da bi bila primerna tudi pogojna kazen. Prav zaradi višine kazni se je odvetnik nato pritožil na višjo sodno inštanco, ta pa je le sporočila, da odločitvi okrožne kolegice Javornikove nima kaj dodati, kaj šele da bi posegala v njeno sodbo v imenu ljudstva.