Pijan sekal ovinek in odnesel življenje

NOVO MESTO – Konec aprila bosta minili dve leti od tragične nesreče, ki je zahtevala življenje 18-letnega Lenarta Krevsa iz Novega mesta. Poln načrtov in optimizma se je tistega večera s skuterjem peljal domov, odločen, da bo prvomajske praznike preživel na morju s prijatelji, a le lučaj od domače hiše se je njegovo življenje končalo. Zavoljo pijanega in prehitrega voznika. Voznika, v čigar krvi in urinu so našli celo sledi kokaina.

»Stopnja alkohola v krvi je bila takšna, da je bil Zlatko Zagorc popolnoma nesposoben za vožnjo, ni bila pa njegova prištevnost okrnjena,« je včeraj na novomeškem sodišču dejal sodni izvedenec za psihiatrijo Jože Jakopič. Analize so namreč pokazale, da je imel v krvi najmanj 1,07 g/kg alkohola, v urinu pa najmanj 1,59 g/kg. Razlika kaže na to, da se je v Zagorčevem telesu ob odvzemu tekočin že začel proces zniževanja stopnje alkohola, ki je pravzaprav nastopil že, ko je povzročil prometno nesrečo. Kot je na prvi glavni obravnavi povedala Alenka Kuštrin Samba z Inštituta za sodno medicino, ki je izdelala poročilo o toksikološki preiskavi, je bila v Zagorčevem urinu dokazana prisotnost kokaina, kar kaže na uživanje te droge pred dogodkom, v krvi pa čiste substance kokaina niso zaznali. Kokain v krvi je dokazljiv le nekaj ur po zaužitju, ni bil pa opravljen klinični pregled na mamila, ki bi lahko dal oporo celotnemu stanju vožnje pod vplivom droge.

Zagorc tokrat priznal

Nesreča se je zgodila 30. aprila 2013 četrt pred deveto zvečer. Zlatko Zagorc se je z BMW X6 peljal po Ljubljanski cesti od Karteljevega proti Veliki Bučni vasi in slabo pregleden ovinek zvozil povsem po levem voznem pasu, ko mu je nasproti s skuterjem pripeljal Lenart, pravilno po svojem voznem pasu. Trk je bil silovit, Lenarta je odbilo več kot 30 metrov daleč, poškodbe pa so bile tako hude, da je takoj umrl.

Sprva je Zagorc trdil, da je Lenart s skuterjem pripeljal po njegovi strani in da trčenja ni mogel preprečiti, a zdaj je sam spoznal, da je res sekal ovinek. »Angažiral sem kar nekaj izvedencev in iz njihovih mnenj je razvidno, da sem res pripeljal po nasprotnem pasu,« je dejal včeraj na sodišču, ko je oporekal ugotovitvam Ivana Prebila, izvedenca za raziskavo prometnih nezgod; motila ga je predvsem prevelika hitrost, ki jo je izračunal izvedenec. Sprva je namreč nesrečo pod drobnogled vzel izvedenec Iztok Ciglerič, a je žal umrl, ob prebiranju njegovega poročila pa se je postavilo kar nekaj dilem, ki jih je hotelo sodišče razčistiti, zato je angažiralo novega izvedenca.

Če je Ciglerič izračunal, da je imel Zagorc v času trka hitrost najmanj 80 km/h, pa je Prebil dobil precej višjo hitrost, ta naj bi bila v času trka najmanj 102 km/h, kar bi pomenilo, da bi bil lahko Zagorc obsojen za kaznivo dejanje predrzne vožnje, ki postavlja tudi pogoj prekoračitve hitrosti za enkrat več od dovoljene, po tem členu pa mu grozi kazen do 12 let zapora. Višji državni tožilec Bojan Avbar je na predobravnavnem naroku zanj v primeru priznanja predlagal osem let zapora, kar pa se je zdelo Zagorcu občutno preveč.

»Zagorc je tik pred trkom v celoti vozil po nasprotnem pasu, le 1,2 metra od roba ceste, motorist pa je vozil pravilno po desni strani, prav tako 1,2 metra od roba. Tudi če bi Zagorc vozil na primer s hitrostjo 90 km/h, bi bile posledice enake, milejše bi bile le, če bi vozil s predpisano hitrostjo. Sicer pa sta se voznika na predelu ceste, kjer je preglednost 100 metrov, lahko opazila vsaj dve sekundi pred mestom trka,« je pojasnil Prebil, ki je izračunal, da se je Lenart Krevs z motorjem pripeljal s hitrostjo 45 km/h.

Do rezultatov o hitrosti je prišel na podlagi sledi na cestišču, poškodb vozil, nagiba klanca in pojemkov. Prav pri višini zadnjih je imel Zagorčev odvetnik Dejan Rituper več pomislekov kot tudi ob podatku, da je levo kolo beemveja zablokiralo, zaradi česar je pričakovati, da bo predlagal novega izvedenca. Tokrat je zahteval le ponovno zaslišanje Alenke Kuštrin Samba, saj so od zadnje obravnave minili več kot trije meseci, rad pa bi razčistil nekaj dilem.

Ker je nesreča močno zaznamovala tudi Zagorca, ga je pregledal psihiater Jože Jakopič: »Dogodek je pri Zagorcu sprožil hude psihične težave, ki so bile označene kot reaktivna anksiozna tesnobna motnja, pozneje pa se je ta razvila v prilagoditveno motnjo. Gre za posledice zanj zelo stresnega dogodka, ki pomeni neprestan občutek stiske, depresivnost in oteženo socialno funkcioniranje. Ta motnja bo verjetno dolgotrajna in nihajoča.«

Kot je pojasnil Jakopič, se pri Zagorcu prepletata strah pred kaznijo in občutek krivde. Sojenje se bo nadaljevalo konec marca.