Petra je pustil umreti na cesti

MOVŽE PRI MISLINJI – Med domačini v Mislinji se je v torek hitro razširila vest, da se je ponoči oziroma v torkovih zgodnjih jutranjih urah, bilo je slabo uro po polnoči, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl domačin Peter Pungartnik, ki so ga vsi bolj poznali po imenu Pero. Prvega junija je praznoval 49. rojstni dan, nam povedo domačini, ki so ga dobro poznali, med njimi je bil priljubljen in poznan po tem, da je vsakomur rad priskočil na pomoč. »Svoje družine ni imel, oče in mama sta mu umrla že pred leti. Je pa bojda imel hčerko, ki naj bi bila stara okoli 22 let, a dolgo nista imela nobenih stikov. Menda pa sta jih vzpostavila pred kratkim in pravijo, da je pogosto zahajal k njej v enega od lokalov v Slovenj Gradcu, kjer je delala, čeprav je bila po poklicu medicinska sestra,« nam je vedel povedati eden od Mislinjčanov, ki pa ni hotel biti imenovan. In pribil: »Kakor koli že, takšne smrti si zagotovo ni zaslužil.«

Pobegli voznik

Policisti do včeraj, ko smo poizvedovali za morebitnimi novimi informacijami, voznika, ki naj bi povozil Pungartnika, ta pa je zaradi hudih poškodb umrl, še niso našli. Kot je povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin, jih je o tem, da se na eni najbolj prometnih cest med Velenjem in Slovenj Gradcem, v Movžah, tik pred Mislinjo, opoteka pešec, okoli pol ene ure zjutraj obvestil eden od občanov. Moški naj bi tudi mahal in ustavljal vozila, in ker je hodil kar po sredini vozišča, je bila nevarnost, da bi ga kdo povozil. »Ko je nekaj minut pozneje na kraj dogodka prispela policijska patrulja, pa je bil pešec že mrtev. Po doslej zbranih podatkih je neznani voznik, ki je vozil iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu, v pešca, ki ni uporabljal odsevnih teles, trčil na neosvetljenem delu vozišča. A voznik po trčenju ni ustavil, temveč je odpeljal naprej proti Slovenj Gradcu, pešec pa je umrl. Voznika, ki je bil udeležen v prometni nesreči, zato še vedno pozivamo, naj se zaradi razjasnitve okoliščin sam oglasi na najbližjo policijsko postajo ali pokliče na telefonsko številko 113. Prav tako pozivamo vse, ki bi o nesreči kar koli vedeli, da zaradi razjasnitve okoliščin pokličejo na telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 12 00,« poziva Trbulinova. Policisti menda še vedno tavajo v temi, a ni nujno, da bi v tem primeru vso krivdo prevalili na voznika, saj je bilo nekaj krivde zagotovo tudi pri žrtvi.

Dvajset let treniral skoke

Kot rečeno, je prebivalce Mislinje, kjer je bilo v torek polno policistov, dogodek pretresel. Tudi Draga Tisnikarja, ki je z zdaj pokojnim Petrom prijateljeval dolga leta in tudi sam pred dvema letoma v Šentilju pod Turjakom doživel hudo prometno nesrečo, v kateri je utrpel hude poškodbe glave, zaradi česar ima še danes posledice. Tudi njegova nesreča je v javnosti zelo odmevala in v Mislinjo ni privedla le policistov, temveč tudi kriminaliste, saj je osumljeni povzročitelj Marko Krebl, sicer sin takratne slovenjgraške sodnice, zapustil kraj nesreče in Tisnikarju, ki je med vožnjo padel z njegovega štirikolesnika, ni ponudil pomoči. Reševalce so poklicali šele domačini, ki so Tisnikarja našli nezavestnega ležati ob lokalni cesti proti Razborci. Krebl je bil zaradi tega lani pogojno obsojen na šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Zdaj je nesreča, a s tragičnim koncem, doletela Tisnikarjevega prijatelja. »Čeprav je bil natanko deset let starejši od mene, sva se pogosto družila. Bil je veseljak, poštenjak in dobrega srca, ki je vsakemu rad pomagal,« je za Slovenske novice o njem povedal Tisnikar. In dodal, da je bil Pero tudi izjemno dober smučarski skakalec. »Kar 20 let sva trenirala smučarske skoke na naši skakalnici smučarskega skakalnega kluba v Mislinji, družili pa smo se tudi po treningih. Pa tudi v Planico smo šli velikokrat skupaj, saj je neizmerno užival ob spremljanju skokov in poletov,« je še dejal Tisnikar.

Krvavi madež

Povedal nam je še, da je Pero delal v slovenjgraškem podjetju Johnson Controls. »Še ni dolgo, ko se mi je pohvalil, da bi imel prihodnje leto 32 let delovne dobe.« Živel je v hiši svoje tete in strica, ki sta že starejša, a sta skrbela za to, da je imel vedno hrano ter oprana in zlikana oblačila. »Sem šel tudi pogledat, kjer natanko se je zgodila nesreča, in vam povem, da je bilo le 50 metrov od njegovega doma,« še pove. Na dogodek je v torek na cesti še vedno spominjal krvav madež, a ga je dež do danes že dodobra spral, na to, da je tam ugasnilo Perovo življenje, pa zdaj spominjajo rože in sveče. »Še nedolgo tega sva se dobila na kavi. Poklical me je, ko se je vračal s pokopališča, kamor je redno zahajal na grob staršev. Kar ne morem verjeti, da bo zdaj tudi sam počival tam,« še tiho doda Tisnikar, ki kar ne verjame, da bi Pero kar obležal na cesti. »Po mojem ga je en avto samo zbil, ni nujno, da do smrti, drugi, ki je pripeljal za njim, pa je zapeljal čezenj. Tako vsaj pravijo nekateri. Sicer pa je tam tudi parkirišče s kamerami, ki so zagotovo kaj posnele,« je še dodal. A dejstvo je, da javne razsvetljave na tem delu ni, Mislinjčani nanjo že dolgo čakajo. Kot tudi na pločnik. »Je pa tam kolesarska steza, in Pero je navadno vedno hodil po njej. Čudno je, da si je usodne noči izbral cesto,« je še na glas razmišljal Drago Tisnikar, ki ga bo na prijatelja Pera vedno spominjala tudi fotografija, ki sta jo skupaj posnela januarja letos. Na njej ima Pero na glavi smučarsko kapo, takšno rdečo, kakršno imajo tudi norveški smučarski skakalci.