PADEC Z BALKONA

Petletni Benjamin po čudežu preživel

Objavljeno 27. marec 2012 09.20 | Posodobljeno 27. marec 2012 09.20 | Piše: Iztok Umer

Februarja je zgrmel iz 4. nadstropja in dobil hude poškodbe.

KOPER – Benjamin je pravi nosilec svojega imena, je benjaminček v božjih rokah. Drugače si ne moremo razlagati, da je preživel padec 12 metrov v globino z balkona na betonski tlak. Poldrugi mesec po zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru so ga izpustili iz bolnišnice. Zdaj je na vozičku, vendar že sam vstaja z njega. Mlada družina Čehajić pa ne stanuje več v bloku na Kvedrovi cesti 1 na Markovcu v Kopru. Vse rane nesrečnega padca niso zaceljene, Benjaminova mama Elisa in oče Hidajet sta se odločila, da ne bosta nikoli več stanovala v bloku, in sta po otrokovi odpustitvi iz bolnišnice najela novo stanovanje v Ankaranu. V pritličju, tako da se kaj podobnega ne bo nikoli več zgodilo.

Niso padle hlače

Benjaminovo življenje je viselo na nitki. Na betonska tlakovana tla pred blokom je padel na levi bok. Ob trdem pristanku je krvavel iz glave, ušes, razbito je imel levo čeljustnico in več zob, zlomljeno roko in nogo. Ko je sosed iz stanovanja nadstropje nižje Blaž Ban videl senco padajočega predmeta z bloka, je skočil na balkon, pogledal proti tlom in zagledal ležečega otroka. Sprožil je tudi alarm, Banova žena je poklicala reševalno službo.

Zgodilo se je v sredo, 15. februarja, okoli 13. ure. Ban nam je dan pozneje povedal, da je sedel na kavču v dnevni sobi. Predtem se je vrnil s sprehoda, ko se je preoblekel, mu je žena dala hlače prezračit na balkon. S kavča je zagledal padajočo senco in slišal topi pok. »Mislil sem, da mi je veter odnesel hlače. Šel sem na balkon, vendar so še bile na obešalniku za perilo. Povsem nagonsko sem pogledal navzdol in na tleh zagledal otroka. Ženi Mariji sem povedal, da verjetno leži otrok družine Čehajić, ki živi nad nama. Stekel sem iz bloka. Fantek je ležal negiben na trebuhu z glavo obrnjeno proti Cesti na Markovec in z nogami proti cerkvi na Markovcu. Bil je v nezavesti in ves okrvavljen po obrazu. Minilo je nekaj minut, ko je proti meni stegnil roko. Poklicali smo rešilca, ker nisem opazil vidnih poškodb po telesu, sem ga dvignil in ga do prihoda rešilca držal v naročju. Ta čas je domov prišla mama s tri leta starim sinčkom, s katerim sta bila v trgovini. Rešilec je hitro prispel, reševalci so mi rekli, naj fantka čim manj premikam in naj ga sam položim na posteljo,« nam je zaupal 72-letni Ban.

Selitev v pritličje

»Žena je prvič odšla v spodnji Mercatorjev market, ki je le kakih sto metrov oddaljen od bloka, z mlajšim sinom prvič brez Benjamina. Fant ji je rekel, da bi raje ostal doma. Kaj ga je povleklo do zastekljenega balkona, kjer je odprl okno in strmoglavil v globino, ne vemo. Verjetno je to storil v napetem pričakovanju mamine vrnitve. Ta se je že vračala proti domu,« je povedal njegov oče Hidajet, ki je tudi povedal, s kakšnim hudim občutkom krivde se spopada njegova žena in Benjaminova mamica.

Fantka so odpeljali v izolsko splošno bolnišnico. Po prvi zdravniški oskrbi in rentgenskih slikah so ugotovili izjemno hude notranje poškodbe, zato so se dežurni zdravniki odločili za nujni prevoz v ljubljanski klinični center in naročili helikopter. Zdravniki so šteli sekunde, da bi otrok kot po čudežu preživel. »Že pred prevozom mi je dežurni zdravnik rekel, da ga najbolj skrbi rana na glavi. Kljub temu me je potolažil, da Benjaminu da 99 odstotkov možnosti, da bo preživel, ostaja pa odstotek negotovosti. Žena Elisa je bila ves čas ob otroku. Ni se premaknila od njegove postelje. Tri dni je bil v umetni komi, po prebuditvi se še nekaj dni ni zavedal, kaj se je zgodilo z njim. Sam sem se vsak dan vozil v Ljubljano. Ženo in mene je prepoznal, čez nekaj dni je že spregovoril. Njegovo zdravstveno stanje se je iz dneva v dan izboljševalo, tako da so ga prejšnji teden že odpustili iz kliničnega centra. Elisa nikakor ni hotela nazaj v blok na Markovec. Začasno se je preselila k staršem v Pomjan, sam sem začel iskati novo najemniško stanovanje. Na njeno željo sem iskal pritlično stanovanje in ga k sreči hitro našel v Ankaranu. Benjamin se zdaj dobro počuti, z njim redno hodimo na previjanje, naročeni smo tudi na redne zdravniške kontrole. Z veseljem lahko rečem, da se že sam dviguje z invalidskega vozička in da bo verjetno kmalu spet shodil. Čeprav ne bomo več živeli na Markovcu, sostanovalci za Benjamina pripravljajo poseben sprejem, na katerem bomo nazdravili na njegovo drugo rojstvo,« nam je še zaupal Hidajet Čehajić.

Deli s prijatelji