LJUBLJANA – Kam lahko starše privede zavračanje uradne medicine in hranjenje dojenčice le z materinim mlekom, ki je zaradi njenega veganstva lahko zelo sporno, se bosta očitno prej ali slej morala zavesti tudi Martina Furlan in Žiga Birsa. Namesto da bi se danes igrala s svojo čebljajočo Lucijo, so jima ostali le spomini nanjo in trda zatožna klop, saj jima tožilstvo očita povzročitev smrti iz malomarnosti, zanemarjanje otroka in surovo ravnanje.
Zaradi nepravilne prehrane ter pljučnice shirala in umrla
Kdo ve, ali sta ravnala prav, ko sta na predobravnavnem naroku zavrnila ponudbo tožilstva, da očitani greh odplačata s po štirimi leti zapora? Če sodimo po včerajšnjem nastopu predstavnikov uradne medicine ob nadaljevanju procesa na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, jima namreč ne kaže najbolje in zna se zgoditi, da bodo zahteve tožilstva ob koncu sojenja še precej ostrejše.
Toda odločil bo sodnik Srečko Škerbec, ki je predstavil izvedensko mnenje, izdelali so ga pediatri iz kliničnega centra. V najeti hiši rojen otročič je na svoj prvi dan tehtal tri kilograme, dolg je bil 50 centimetrov. Normalno. Toda nikoli ni dobil svojega zdravstvenega kartona, nikoli ni imel svojega pediatra, zato se lahko tudi uradna medicina pri opisovanju Lucijinega življenja skoraj vse do tako prerane smrti zanese le na izjave tistih, ki so ji bili blizu. Le dekletčeva babica je pri njej že dva meseca pred smrtjo opazila nazadovanje v razvoju, starši pa očitno niso uvideli, da hči dobesedno hira pred njihovimi očmi.
Da je šlo z Lucijo pred koncem nekaj hudo narobe, priča podatek z obdukcije, da je imela štiri dni pred dopolnjenimi devetimi meseci komaj 6,130 kilograma, kar je nedopustno premalo. Bila je kronično slabokrvna, neposredni vzrok smrti je bila pljučnica.
Mama veganka
Vse življenje je bila Lucija odvisna od mleka matere veganke, ki je le pogojno dobro za otroka, in še to le, če dobiva tudi ustrezna prehranska dopolnila. Ustreznih hranil pa ni bilo niti med nosečnostjo niti med dojenjem. Po šestem mesecu mora biti konec le z materinim mlekom, se je strinjal tudi predstojnik katedre za pediatrijo prof. dr. Ciril Kržišnik, ki se je podpisal pod izvedensko mnenje, iz katerega kar puhti podatkov, kaj vse so starši pri Luciji naredili narobe. »Nič več torej le dojenje, ampak tudi sadne, mesne in žitne kašice, te celo že nekaj prej. Od prvega tedna starosti naprej pa tudi vitamin D, da preprečimo rahitis.«
In čeprav mati trdi, da je poskušala s sadjem in testeninami, a je hči tako hrano zavračala, ji pediater izgovora ne šteje v opravičilo. »Če bi obiskala posvetovalnico, bi izvedela, da je tako zavračanje normalno in da je treba vztrajati tudi do 15-krat, pa bo že.«
Ker pa se ni nikoli posvetovala s strokovnjaki, ker Lucija ni bila na obveznih pediatričnih sistematičnih pregledih ter cepljenjih in ker se je nad njo zgrnila še bolezen – ki je pri tako majhnih otrocih ob ustreznem zdravljenju redko smrtonosna –, je bil žalostni konec neizbežen.
Vnos hranil je bil nezadosten in shirala je, je odločen dr. Kržišnik. Glede pljučnice pa je pediater odločen, da bi ji lahko rešili življenje, če bi jo starši pravočasno odpeljali v svet uradne medicine. Oni pa so čakali na usodno jutro, ko je bilo že prepozno, saj so Lucijo v domači zibelki že obiskali angelčki.
