LJUBLJANA – Ob umoru v Tepah pri Litiji se je razkrilo, da je imel žrtev Tine Resnik na svojem posestvu v Tepah tudi gojišče borbenih psov, pa tudi borbeni prostor, kjer so se najboljši človekovi prijatelji spopadali med sabo za zabavo in stave gledalcev. To je znova odprlo vprašanje pasjih bojev in marsikdo je bil zgrožen, da v Sloveniji v 21. stoletju še vedno potekajo tako okrutne dejavnosti, ki so pri nas na drugi strani zakona.
Pasji boji so sicer nezakoniti v večini razvitih držav, a njihova zgodovina je še daljša od prepovedi: v rimskem Koloseju so pasji boji za življenje in smrt zabavali degenerirane Rimljane, Kitajci so v njih uživali dolga leta pred našim štetjem, samuraji na Japonskem pa so jih organizirali zato, da ne izgubijo borbenega duha v mirnejših obdobjih cesarstva. Zgodovinski kronisti ugotavljajo, da so bili najbolj priljubljeni v 16. stoletju, nato pa so jih začeli zakonsko prepovedovati, a jih še do danes niso izkoreninili. V Avstraliji, obeh Amerikah in Rusiji potekajo prepovedim navkljub, pa niti v Evropi jih najbrž ne manjka. In – kot smo ugotovili po dogodkih v Tepah – niti pri nas ne.
Pasji boji so bili nekoč razlog, da so se ljudje aktivno ukvarjali s križanjem pasem psov, ki so se (iz)rodile v minulih stoletjih; toda že v zadnjem stoletju so jih začeli preganjati in začeli so se odvijati v kriminalnem podzemlju – to pa jih je sprejelo z odprtimi rokami. Še danes so tabujska tema za številne ljudi, ki vedo za podrobnosti oziroma zgodbe o tem, a o njih niti anonimno nočejo spregovoriti za medije.
VEČ PREBERITE V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Slovenija je idealna država za pasje boje