ČRNOMELJ, KOČEVJE – Kuža, ki je po rešitvi prejel novo ime Cufko, okreva v dobrih rokah. O njegovi presunljivi zgodbi je Društvo za zaščito živali Bele krajine (DZZŽBK) med drugim obvestilo zavetišče Turk, k. d., na Zajčjem vrhu pri Stopičah. Sredi Črnomlja je od dve do tri leta star pes mešanček – med njegovimi predniki je najbolj prepoznaven šicu – privezan k uti, v blatu in lastnih iztrebkih zaman upal, da bi se ga gospodar ali mimoidoči usmilili. Življenje je pred Kolodvorsko 48 skrajno zanemarjenemu in shiranemu psu že pol leta počasi, a neizbežno ugašalo. Njegove bede, ko je vegetiral v agoniji, ljudem ni bilo mar.
Inšpektorjev obisk
Na verigo priklenjenega je naposled nekdo opazil prav med pustnim časom. Saj ga je zagotovo videl že marsikdo prej, moral ga je, a se zaradi neke pasje usode ni hotel spopadati z državno birokracijo. Šele članica DZZŽBK je ukrepala, tako da je veterinarski inšpekciji oddala prijavo. Inšpektor je ob obisku ugotovil, da psu, ki ni predpisano čipiran, ni druge pomoči, kot da ga gospodar pripelje evtanazirat v črnomaljsko veterinarsko ambulanto. Lastniku je bilo za psa očitno škoda slehernega evra, v strahu pred inšpektorjevim preverjanjem se je odločil, da se ga bo preprosto znebil.
Nedaleč iz mesta je naključni sprehajalec v soboto popoldne na Vražjem kamnu, v okolici farme prašičev, ugledal nebogljenega kuža, ko se je trudil umakniti z obcestnega kupa snega. S skrajnimi napori se je zavlekel korak stran na mah pod smreko. Lastnik je verjetno računal, da se bo, ko ga inšpektor vpraša, zagovarjal, da je pes sam ušel. A če bo zadeva prišla na sodišče, bo sodnik hudo naiven, če bo nasedel takšnemu zagovoru. Pes je bil, kot je strokovno ugotovljeno, tako zelo na koncu moči, da se je komaj še vlekel. Plaziti se je zmogel le dva, tri metre. Poldrugega kilometra, kolikor je bilo od njegove pasje ječe do Vražjega kamna, sam zanesljivo ne bi zmogel.
Najditelj je z izčrpano, podhlajeno živalco pohitel na veterinarsko postajo
Tolikšne nebogljenosti dežurna veterinarka svoj živi dan še ni videla. Na hitro ni bilo prepoznati, kje je rep in kje glava. Pasja dlaka je bila vsa zavozlana, štrenasta. Od umazanije je imel kuža vse telo vneto, tudi tačke. Veterinarka ga je potrpežljivo in natančno oskrbela. Tudi stehtala ga je, pred posegom in po njem. Ko ga je prvič položila na tehtnico, je ta pokazala 4,80 kilograma, po posegu pa le še 2,10 kilograma. Od kod tolikšna razlika? Več, kot je tehtal trpinčeni pes, je tehtala njegova umazanija – te je bilo za kar 2,70 kilograma! Kožuh je imel ovešen z iztrebki in blatom. Na zadnji strani je bila ta plast zadelana, kot bi bila iz betona. Skozi njo se niti novi iztrebki niso mogli prebiti. Zastajane v črevesju so mu izpraznili. Bil je tako zelo onečejen, da ga niti bolhe niso hotele! Na postaji so revčka ostrigli, obrili, skopali, še posebno skrbno so mu oskrbeli vneto kožo, dobil je zdravila proti bolečinam in antibiotik. Oskrbljen je takoj kazal vidno olajšanje. Pod spletno objavo tega dogodka pa med številnimi komentarji izstopajo tisti, ki se zgražajo nad našo zakonodajo, da v imenu varovanja osebnih podatkov v resnici varuje storilce vsakovrstnih kalibrov in njihovih podlih dejanj.
Cviljenje iz plastične vrečke
Vedno bolj so žalostni, ogorčeni in zgroženi člani društev za zaščito živali in sploh vsi, ki ugotavljajo vse več žalostnih primerov nezaslišanega trpinčenja nemočnih živih bitij. Takšna novica prihaja tudi iz Kočevske Reke, kjer je sprehajalec ob cesti proti Kočam najprej zaslišal tiho cviljenje. Ko mu je sledil, je našel na drevesno vejo zataknjeno plastično vrečko, v njej pa pasje mladiče. Dva sta bila že mrtva, preostalih pet je čakala ista usoda. Najditelj Zlatko Ficko jih je pripeljal v dežurno veterinarsko ambulanto Lesdog, kjer pa je veterinarka ugotovila, da so komaj nekaj dni stari kužki zelo podhlajeni in jim ni pomoči, zato jih je uspavala. O primeru so bili obveščeni tudi policisti, podana bo prijava proti neznanemu storilcu. Če kdo ve, da so izginili sosedovi mladiči, ali sliši jokajočo pasjo mamico, naj sporoči na 040 394 597, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. – lahko tudi anonimno, so zapisali iz omenjenega društva, kjer so prepričani, da takšna brezčutna, nemoralna in kruta dejanja ne morejo in ne smejo ostati neopažena in nekaznovana.
Res, le kdo je neznanec, ki je zmogel na drevo obesiti žive pasje mladiče, da bi umirali počasi in v mukah?
Ob takšnih primerih je Breda Habjanič, predsednica Društva za zaščito živali Pomurja, prepričana, da so kazni za storilce prenizke. In kaj lahko pričakujemo od otroka, ki vidi, kako njegov oče ubije hišnega ljubljenčka, se sprašuje Smilja Nabergoj, dr. vet. med., ki nadaljuje: »Le kako lahko nekdo živo bitje – majhno muco ali psička – stlači v polivinilno vrečko in jo odvrže v gozd ali reko ali pa majceni živalci kar odseka glavo ter jo nato s trupelcem vred vrže v smeti? Žal je resnica tudi, da je nekdo čistokrvnega dalmatinca utopil v Muri, tako da mu je okrog vratu zavezal težek kamen. In skrajno nehumano je, če mladiče dajo v škatlo in jo odložijo pri vrtcu ali šoli.« Ljudi, je prepričana veterinarka, je treba izobraževati, storilce pa hudo udariti po žepu ali poslati v zapor. |
