CELJE – »Dober dan, oprostite, stopite, prosim, z menoj!« Tak je po navadi diskreten in vljuden nagovor varnostnika ali trgovke, ko v nakupovalnem središču opazijo krajo. Manj priljubljeno, zato pa bolj na očeh prisotnih je piskanje pri kontrolnih vratcih blagajn, kjer pa ni vselej nujno, da gre za poskus tatvine. Kar prevečkrat je piskanje, ki mu sledijo radovedni pogledi, zadrega kupca in blagajničarke ter pogosto še prihod varnostnika, napaka čitalca kod ali pomanjkljivo odstranjevanje varnostnih zaščit. A to je že druga zgodba.
Krizni časi marsikoga prisilijo, da se preizkusi v tatinskih veščinah. Če mu uspe takoj, je vrnitev na stara pota težka in malo verjetna. Kaj največ kradejo po trgovinah? Tisto, kar potrebujejo. Ni nujno, da gre za osnovne življenjske potrebščine, na seznamu želja so stvari, ki bi si jih storilci težje privoščili, pa poskusijo s krajo.
Novi časi Trgovci zbijajo šale na račun varnostnih ukrepov. Starejši občan pripoveduje: »Ko sem bil še fantič, me je mati z enim dinarjem poslala v trgovino, domov pa sem prinesel moko, sladkor, kruh, mleko, meso, pijačo in čokolado. Danes kaj takega ni več mogoče, prav povsod so nadzorne kamere.« |
Pomanjkanja izvirnosti jim ne gre očitati. V eni od manjših trgovin v trgovskem središču v Celju so zasačili žensko, ki je kozmetični preparat skrila celo pod spodnje perilo v upanju, da ga senzorji tam ne bodo dosegli. V prodajnem lokalu Planeta Tuš si je moški manjši komplet britvic potisnil v čevlje, kot bi ga nameraval pretihotapiti na letalo. Trgovci povedo, da na potencialne tatove postanejo pozorni tudi zato, ker ti večkrat obiščejo prizorišče. »Najprej pridejo v izvidnico, tudi kupijo kaj malega. Opaziš jih po drugačnem vedenju. Oči jim namesto po policah begajo po okolici. Po navadi pridejo že dopoldne, ko pa se zamenja delovna izmena, poskusijo izvesti tatvino,« pove vestna trgovka, ki se je v svojem poklicu specializirala tudi za presojo strank. V športni trgovini poznajo zvijačo, ko stranka v garderobi oblačilu odstrani kodno varovalo in si ga nadene na kožo (kopalke). Pred časom so imeli celo primer, ko se je tatič kar na ukradenem kolesu odpeljal iz trgovine. Ko so ga pridržali, je natvezel, da ga je hotel samo preizkusiti.
 |
| Darja Lesjak. Foto: Primož Škerl |
City Center: pozabil plačati
»Za zmikavte so najbolj zanimivi modni dodatki in bižuterija, nato tekstil, hrana in alkohol. Največkrat odstranjujejo kode in magnetne zaščite. Zgodilo se je, da so blago dajali v druge predmete, sicer pa jih varnostniki najpogosteje odkrijejo z videonadzorom. Večletna statistika kaže, da med tatovi prevladujejo mladoletniki in starejši od 40 let,« so izkušnje prodajne menedžerke Darje Lesjak, ki vodi City Center Celje. Izgovor »Sem pozabil plačati« ne zaleže, zadržijo jih do prihoda policije. »Tisti, ki jih zasačimo, dejanja tajijo in se izmikajo. Vselej jih povabimo v poseben prostor in od tam pokličemo policijo, ta pa naprej vodi postopek.« Čeprav bi pričakovali, da so tatovi ljudje iz socialno ogroženih sredin, pa pri njih to še zdaleč ni pravilo. A da bi bilo v njihovem nakupovalnem središču teh pojavov čim manj, za partnerje izvajajo tudi izobraževanja o krajah.
Tuš: embalaža na polici, vsebina pri blagajni
V trgovinah Tuš ob hkratnem izpopolnjevanju tehničnega varovanja pri posameznih artiklih že dlje izvajajo sistem, da je na polici prazna škatla, vsebina pa pri blagajni. Število kraj je manjše, kar pripisujejo visokim standardom varovanja in uvajanju novih praks. »Pravila glede starosti storilcev, njihovega socialnega statusa ali tipa odtujenih predmetov ni. Največkrat gre za malenkosti,« navaja Anja Marjetič, vodja stikov z javnostjo pri Tušu.
Mercator: sladkarije, kozmetika, alkohol
V Mercatorju na vrh seznama ukradenih artiklov uvrščajo sladkarije, kozmetiko, alkoholne pijače (konjak, viski), tudi delikateso (pršut), pogosto odkrijejo prazne embalaže pri modnih dodatkih in baterijskih vložkih. Vodje celjskega Mercatorjevega središča Tomaža Pungartnika niso pustili do besede, so nam pa prek Tanje Durin, ki je pristojna za stike z javnostjo, na splošno sporočili, da so tatovi vse bolj iznajdljivi, da pa beležijo relativno malo kraj, saj je njihovo fizično in elektronsko varovanje vse boljše. Število kraj je odvisno tudi od soseske, v kateri je trgovina, za celjski trgovski center na Hudinji pa ne vodijo posebne evidence. Kakšni dve uri po tem, ko smo jih poprosili za pojasnila, prodajnim mestom prav tega centra Mercatorja približno na desetih straneh razposlali pisna navodila o postopkih v primeru kraje. Naključje ali pa tudi ne ...
Varovala znajo onesposobiti
»Pri trgovinskih tatvinah ni pravila. Kradejo vsi, od otrok do oseb, ki so tako rekoč dan pred smrtjo. Otrokom se na prste lepijo sladkarije, starejši posegajo po prehrambnih izdelkih, in to pogosteje, kot so v preteklosti, kar kaže na slabitev te generacije. A tu gre za ljudi, ki poskusijo enkrat in storjeno takoj priznajo in tudi obžalujejo. V tekstilnih trgovinah in drogerijah je drugače. Tu imamo opravka s povratniki in storilci z drugih območij. Ko jih v nekem okolju prepoznajo, odidejo drugam. Spretni so, poslužujejo se tako imenovanih motilcev, ki so namenjeni onesposobljenju varovalnih naprav, ali prirejenih vrečk, ki motijo delovanje alarma. Gre za odvisnike, kraje so njihov način življenja,« pojasnjuje Dejan Tratnik, pomočnik komandirja PP Celje. Tatvine v vrednosti do 500 evrov so bagatelna kriminaliteta, kjer mora oškodovanec podati predlog za pregon, sicer lahko policija ugotovi samo identiteto storilca, ne sme pa ga zaslišati. Tatvine višje vrednosti preganjajo po uradni dolžnosti.
