LJUBLJANA – Oktobra 1997, v tednu otroka, je javnost pretresla novica, da sta v skladišču neke trgovine v Ljubljani umrla dva otroka. Žrtvi sta bila komaj devetletni Nebojša N. in 10-letni Denis L. Okoliščine njune smrti so bile sprva precej skrivnostne, starši so celo namigovali na umor, potem pa so le ugotovili, da se je zgodila nesreča.
Bilo je 5. oktobra 1997, ko se je pri trgovini Storžek na Poklukarjevi ulici v Ljubljani začela zbirati množica radovednežev. V javnost je namreč prišla tragična novica, da so v skladiščnem prostoru našli trupli dveh otrok. Policisti so odganjali radovedneže in novinarje, ki so poskušali ujeti kakšno podrobnost o tragediji. Že prva novica je vzbujala srh, ko pa je prišlo na dan, da sta umrla otroka, so se marsikomu po glavi zapodile še grozljivejše misli.
Nihče ni natančno vedel, kaj se je zgodilo, govorilo se je o nesreči, slišati pa je bilo tudi nagrozljivejša ugibanja, ali se ni morda zgodil dvojni umor. A nekaj znamenj je kazalo, da naj bi šlo za nesrečo pri igri, kar pa so morali preiskovalci šele ugotoviti in potrditi. Smrt dečkov, Nebojše in Denisa, doma iz soseščine, so povezovali s požarom v skladišču, kriminalisti pa so se hkrati ubadali še z uganko, kdo je vlomil v omenjene prostore.
O tragediji obveščen šele tik pred televizijskim dnevnikom
Povsem razumljivo je, da so starši takoj hoteli izvedeti, kaj se je zgodilo z otrokoma, toda preiskovalci v tistem trenutku niso mogli dati odgovora. Morali so počakati na rezultate kriminalističnega dela, da je bilo sploh jasno, kdo je vlomil v skladiščni prostor, kjer so za potrebe trgovine shranjevali pijačo in očitno tudi zamrznjeno hrano. Zakaj je izbruhnil požar, potem ko je nekdo očitno vlomil? Sta se tega res lotila otroka ali pa ju je presenetilo kaj drugega, da sta se brezglavo zatekla v zamrzovalno skrinjo, ki je bila zanju usodna?
Vse to naj bi se dogajalo v nedeljo okoli 15. ure, potem ko so trgovino že zaprli. Če je res, da je vlomilec, kdor koli je bil, uporabil sekiro, se zdi skoraj neverjetno, da tega ne bi nihče slišal. Vrata v skladišče so bila namreč le nekaj metrov od ceste in vhod je bilo videti od daleč. Nobeden od razburjenih domačinov ni potrdil, da bi se tistega dne pri trgovini dogajalo kaj nenavadnega. In prav zato so se pojavila različna ugibanja, ki jih v prvih trenutkih ni bilo mogoče niti potrditi niti zavreči.
Oče pokojnega Nebojše ni mogel razumeti, da so ga o tragediji obvestili šele tik pred televizijskim dnevnikom. Toda nesrečo so menda odkrili šele okoli 18. ure, kar je pojasnilo ta časovni zamik. Tudi o požaru, ki je iz tedaj še neznanih razlogov izbruhnil v notranjosti, ni nihče vedel ničesar. Ogenj so najbrž pogasili že domači, kajti gasilcev ni klical nihče. Sicer pa od zunaj sploh ni bilo videti, da je gorelo, šele potem, ko so odprli vrata, je bilo opaziti ožgan inventar.
Dan po tragediji so s policijske uprave sporočili, da preiskava še ni končana, in znova so se razširile govorice o sumljivi smrti. V soseščini, kjer so vsi govorili le o tragediji, so krožile različne zgodbe, ki jih ni bilo mogoče ustaviti. Ljudje so bili neverjetno nezaupljivi, ko je beseda nanesla na smrt fantičev. Niso skrivali, da jih obhajajo dvomi o resničnosti dotedanjih uradnih izjav preiskovalcev.
Usodnega dne okoli 12.15 je znanec pri trgovini videl oba fanta; igrala sta se, plezala po bližnji ograji, s seboj sta imela žogo. Potem, nihče natančno ne ve, kdaj, naj bi vstopila v drvarnico poleg skladišča; bila je odklenjena, je povedala ženska, ki je živela v hiši, kjer je bila trgovina. Po njeni pripovedi naj bi tam našla sekiro in z njo odbila ključavnico (obešanko) s skladiščnih vrat ter vstopila. V notranjosti sta prižgala sveče in domnevno pekla meso, ki sta ga našla v zamrzovalni skrinji. Po tej različici tragičnega dogajanja naj bi z notranje strani napravila nekakšen okop iz vreč zemlje, ki je bila tam skladiščena. Preiskovalci so morali dognati, kako in zakaj sta se znašla v smrtonosni skrinji.
Stanovalka je povedala, da je okrog pol šestih opazila dim in šla skupaj z lastnikom trgovine pogledat, kaj se dogaja. Ko je lastnik odprl vrata, se je zakadilo in takoj so obvestili policijo. In šele policija je v skrinji našla trupli otrok.
Uradno potrdili zastrupitev z ogljikovim monoksidom
Starši otrok niso in niso verjeli tej pripovedi. Nekje so namreč slišali nekoliko drugačno zgodbo; povedali so, da naj bi bila skrinja v skladišču že stara in menda sploh ni več delovala. Toda dvome so razblinili kriminalisti, ki so skrinjo preizkusili in ugotovili, da deluje. Res pa je, da je najverjetneje zaradi požara nastal kratki stik, zato ob odkritju trupel ni delovala.
A kljub tem ugotovitvam so ostali dvomi, zaradi čustvene prizadetosti ni staršem tega nihče zameril. Zaradi vseh skrivnosti okrog tragedije so nekateri že sestavili scenarij, ki naj bi bil najbliže resnici; nekdo naj bi vlomil, otroka sta to videla in treba ju je bilo utišati. Zdelo se je neverjetno, kajti iz skladišča ni zmanjkalo nič pretresljivo vrednega. Šele temeljita preiskava je zavrgla možnost, da je bila vpletena tretja oseba. Baje so polomljeno ključavnico skladiščnih vrat našli v žepu enega od pokojnih dečkov, drugi je imel pri sebi vžigalnik.
Ko so nesrečne starše obvestili o uradnih izsledkih preiskave, jih to ni pomirilo. Tako so se pred trgovino Storžek dan pred pogrebom otrok zgodile prave male demonstracije, ker jim niso omogočili vstopa v skladišče, da si ogledajo prizorišče, kjer sta umrla Denis in Nebojša. Končno jim je lastnik omogočil vstop, kjer so opravili nekakšno zasebno rekonstrukcijo tragičnega dogodka. Med preizkusom je Denisova mati celo zlezla v zamrzovalno skrinjo, zaprli so pokrov, po eni minuti pa ga je od znotraj brez težav dvignila. Za vse navzoče je bil to dokaz, da bi fanta, če sta res sama zlezla v skrinjo, lahko sama prišla tudi ven. In znova je bilo slišati obtožbe in celo grožnje na račun policije oziroma, tako so bili prepričani, površne preiskave. Ogorčenje je bilo tako glasno, da so morali policisti zavarovati hišo, kjer sta umrla otroka.
Uradno je bilo potrjeno, da sta Denis in Nebojša umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Torej zaradi dima, ki se je širil po skladišču, potem ko je zagorelo. Toda starši so vztrajali, da pojasnilo ni zadovoljivo. »Če sta imela v telesu res takšne koncentracije monoksida, sta bila nezavestna že prej, preden naj bi zlezla v skrinjo,« so menili. »Zakaj se na zamrzovalniku z notranje strani poznajo sledi njunega boja, ko sta poskušala odpreti pokrov? Torej sta vendarle poskušala priti do zraka, a jim je nekdo to preprečil.«
Da se niso mogli znebiti dvomov, je poskrbela še stanovalka, ki je prva opazila, da se v skladišču nekaj dogaja. Na to je opozorila lastnika, potem naj bi od zunaj zaprla skladiščna vrata. Šele približno čez dve uri naj bi lastnik odprl vrata, vanj je butnil dim in poklical je policijo. Nihče ni razumel, zakaj lastnik ni poklical gasilcev, če je bilo povsem na dlani, da v skladišču gori oziroma tli. Starši so napovedali, da ne bodo mirovali, da bodo zahtevali novo preiskavo, kmalu pa se je razburjenje vendarle poleglo.
Dan zatem so se poslovili od obeh otrok. Bilo je ravno v začetku tedna boja za otroke.
Natanko leto po tragičnem dogodku je pred trgovino Storžek močno počilo. Nekaj pred polnočjo je neznanec odvrgel ročno bombo. Eksplozija je razbila stekla na vhodnih vratih, poškodovani so bili trije tam parkirani avtomobili. Ni jih bilo malo, ki so bili prepričani, da sta dogodka povezana, da je šlo za poskus maščevanja za smrt otrok. Kakšen je bil resničen motiv neznanega storilca, niso nikoli ugotovili.
