STISKA

Otroci zaradi požara tudi brez prvega morja

Objavljeno 16. julij 2014 23.54 | Posodobljeno 16. julij 2014 23.54 | Piše: Oste Bakal

Požar, ki ga je včeraj ponoči v Cogetincih zanetila strela, je povzročil ogromno škodo.

Gregor, Nataša in najmlajši Štefan so se že veselili počitnic na morju ... Foto: Oste Bakal

CERKVENJAK  – Prav med počitnicami, ko imajo razigrani in razposajeni malčki največ časa za igro, veselje in zabavo, je tri otroke Molnarjevih iz Cogetincev v Slovenskih goricah usekal rdeči petelin. Poleg tega, da jim je med drugim uničil kolesa, jim je preprečil tudi prvo namakanje v morju, čeprav so stari že 16, 13 in 10 let. Seveda je grozovit požar, ki je v noči med ponedeljkom in torkom zajel njihovo gospodarsko poslopje, vsej družini povzročil predvsem veliko materialno škodo. Samo prenovljeno gospodarsko poslopje, veliko 200 kvadratnih metrov, je bilo ocenjeno na najmanj 50.000 evrov, še nekaj deset tisočakov pa naj bi nanesle uničena oprema, mehanizacija in podobne reči, saj je med drugim zgorelo vse, s čimer se je družina skoraj v celoti preživljala.

Zgodilo se je okoli tretje ure zjutraj, ko je neurje z grmenjem in nalivom znova zajelo Slovenske gorice. Ponoči je treščilo na hribčku nad pomursko avtocesto, prav ob razglednem stolpu generala Rudolfa Maistra, torej na posesti Molnarjevih na Cogetincih 51. Strela je zadela gospodarsko poslopje Štefana Molnarja in njegove žene Lee Molnar Kraner ter njunih treh mladoletnih otrok, 16-letnega Gregorja, 13-letne Nataše in 10-letnega Štefana. Mnogim dobrinam sta se oče Štefan in Lea v minulih letih odrekala in varčevala vsak evro, da sta sebi in otrokom uredila lepo in prijetno domovanje, zraven pa prostore za podjetniško dejavnost – priložnostno pripravo in dostavo hrane ter pridelavo vrtnin, od česar je vsa družina živela, čeprav je Lea zaposlena tudi na Osnovni šoli Cerkvenjak.

»Zbudil nas je močan pok in do takrat, ko sem prišel na dvorišče, je bilo jasno, da je strela zadela naše gospodarsko poslopje, skladišče, hladilnico in drugo, kar je zraven. V tisti paniki in šoku dejansko nisem vedel, kaj počnem, saj mi niti gasilcev ni uspelo poklicati. Ker je bil osrednji objekt v celoti v plamenih, so mi otroci povedali, da sem stekel rešit vsaj avtomobil, ki je bil v garaži, na kateri se je zaradi vročine tudi že talila streha. Gasilci so sicer hitro prišli, a žal jim veliko ni uspelo rešiti. Hvaležen sem jim, da so rešili vsaj hišo, garažo ter rastlinjak, kjer že dozorevajo paradižnik in druge vrtnine. Poleg objekta, ki ga je treba porušiti in zgraditi novega, saj je tudi gradbeni strokovnjak dejal, da se najbolj splača podreti to, kar je ostalo, in potem zidati nov objekt. Zgoreli sta vsa kmetijska mehanizacija in oprema, velike količine pribora in opreme za gostinstvo, hladilniki, motorne žage, kosilnice, motokultivatorji, gostinske mize in klopi... Bil sem na veliko požarih, a ko te zadene doma, je to nekaj posebnega, nekaj, kar ti preseka vse ude in enostavno nikamor ne moreš,« nam je žalostno razlagal Štefan Molnar, ki je čisto nag reševal avtomobil, brez katerega bi seveda težko shajali.

Poleg koles, ki so jih otroci izgubili v požaru, in jim jih bodo starši težko kupili, je najhuje, da fanta in dekle niti letos ne bodo videli morja, čeprav so to prav v teh počitnicah nadvse nestrpno pričakovali.

Na srečo kmečki otroci znajo razumeti in potrpeti, ob tem pa tudi pomagati staršem. »Hudo nam je, da se je to moralo zgoditi, a vseeno se ne bomo vdali usodi. Po tem padcu bomo zaživeli s še bolj polnimi pljuči. Žal mi je predvsem otrok, ki so letos imeli priložnost za prvo kopanje v morju, a je usoda hotela drugače, tako da bodo prvič v življenju doživeli morje kdaj pozneje. Ob vsem, kar se nam je zgodilo, bi se rad zahvalil sosedom in prijateljem za ponujeno pomoč, enako vsem gasilcem iz PGD Cerkvenjak, PGD Osek in PGD Sveta Trojica, ki so hitro prišli in rešili, kar se je rešiti dalo. Nekoliko pa nas boli, da župan ali kdor koli iz občinske uprave ni niti poklical, da o obisku ali ponujeni pomoči niti ne govorim,« je dodal Molnar, ki bo z družino gotovo slej ko prej uspešno saniral vse posledice požara in po vsem tem ostal še trdnejši in močnejši.

»Moramo, kaj drugega pa nam ostane! Saj od nečesa moramo živeti, torej moramo znova začeti na začetku,« je še optimistično dodal gospodar Štefan iz Slovenskih goric. 

Deli s prijatelji