Osumljeni za Šakanov umor molči kot grob

LJUBLJANA – Danes, 11. maja, mineva natanko petnajst let od razvpitega umora 32-letnega Dobrivoja Šakanovića - Šakana, bosanskega Srba, ki je bil policiji poznan kot preprodajalec mamil in izterjevalec. Streli, ko so utrnili njegovo življenje, so odjeknili v Štepanjskem naselju v Ljubljani okoli 2. ure po polnoči. Takrat, maja 1997, so domala vsi, ki so poznali ljubljansko sceno, zločin pripisovali kriminalnemu podzemlju. Storilec ali storilci naj bi prihajali iz vrst tako imenovane črnogorske, albanske ali muslimanske mafije in temu je sledila tudi kriminalistična preiskava.

Domneva, da se je krvavi obračun zgodil zaradi nerazčiščenih poslov znotraj ene od kriminalnih združb, se je zdela najverjetnejša in tudi z ulice so prihajali glasovi, da je podzemlje pač po svoje poravnalo račune.

Javnost je bila vznemirjena, kajti le nekaj dni pred nočnimi streli v Štepanjskem naselju je bil v Srednji vasi pri Šenčurju umorjen znani podjetnik Ciril Luskovec in takoj so se pojavile govorice o povezavi obeh nasilnih smrti; slišati je bilo, da sta bili žrtvi nekako povezani, čeprav ni bilo nobene oprijemljive sledi za takšno trditev. Skupno je bilo le dejstvo, da sta bili obe likvidaciji opravljeni brezobzirno, profesionalno in brez izdajalskih sledi.

Zanimivo je, da uradna kriminalistična preiskava kar nekaj let ni našla nobenih stičnih točk med umoroma, in utrdilo se je prepričanje, da Šakanov umor pomeni, da se je mafija odločila obračunati z neposlušnim članom. Ko so kmalu sledile nove žrtve med domnevnimi člani ljubljanskega mafijskega podzemlja, je bilo skoraj bogokletno razmišljati, da je Šakanović žrtev navadnih kriminalcev.

Nočni obračun

Usodne noči sta naključna mimoidoča zaslišala streljanje in žvenket razbitega stekla in le še s pogledom sta lahko pospremila beg dveh moških, ki sta s kraja zločina oddrvela z avtomobilom neznane znamke. V črnem avtomobilu znamke BMW pa je na sprednjih sedežih, prepojenih s krvjo, ležalo truplo Dobrivoja Šakanovića.

Naslednji dan je bil prostor, kjer je umrl Šakanović, natrpan s svečkami v njegov spomin. Nosili so jih sorodniki, znanci in prijatelji, govorice so šle svojo pot, preiskovalci pa so se zavili v molk. Kljub skopim uradnim obvestilom je bilo jasno, da so kriminalisti morebitne osumljence iskali med pripadniki ljubljanskega podzemlja.

V preiskavi so izprašali in temeljito preverili vsaj sto, morda celo dvesto ljudi. Tudi iz najožjega Šakanovega kroga znancev in prijateljev. Med njimi tudi Premila Stojanovića, domnevno tesnega Šakanovega pajdaša pri nezakonitih dejanjih v zvezi z mamili in izterjavo dolgov. Ko pa je 19. januarja 2000 pod streli neznanega storilca pred svojim blokom na Fužinah padel še Stojanović, je zgodba o Šakanovem umoru znova dobila krila. Oba naj bi bila žrtvi čistk znotraj mafije.

Ni znano, kako pomemben člen v verigi preprodajalcev mamil je bil Šakanović. Po policijskih podatkih se je ukvarjal predvsem s preprodajo kokaina, tudi sam je bil uživalec te opojne droge, z organi pregona pa se je prvič srečal že leta 1984. Pozneje je bil obsojen na zaporno kazen, sodišče mu je izreklo še stranski ukrep izgona iz države. Toda Šakanović se je v Sloveniji očitno dobro počutil in kljub izgonu, ki bi se iztekel novembra 1997, je nemoteno deloval v Sloveniji.

Priznal in si sodil

Med policijskim zbiranjem informacij je prišlo na dan, da je Šakan svojim prijateljem večkrat potožil, da je opazil sumljive ljudi, ki mu sledijo na vsakem koraku. V noči umora naj bi se sestal z nekim rednim odjemalcem heroina, ti podatki pa so upravičeno napeljevali na domnevo, da je šlo za obračun v zvezi z mamili.

Ker je bil Šakan znan tudi kot izterjevalec, so v preiskavi preverili vse njegove stare spore. Leta 1993 je bil vpleten v obračun z redarji v lokalu Robinzon, kjer je bil poškodovan z nožem. Napovedoval je odškodninsko tožbo proti storilcem, dokazov, da bi bili morda ti lahko vpleteni v umor, pa policija ni našla.

Priče iz Štepanjskega naselja so kriminaliste napeljale še na eno sled; nekomu se je zazdelo, da je videl neznanca, oblečena v nekakšne uniforme varnostnikov. Tudi ta sled se je pokazala za napačno. Dejstvo, da je Šakanović kot izterjevalec deloval po vsej Sloveniji, je kriminalistom naložilo kar precej dela, vendar prav nobena od vročih sledi ni bila prava.

Ko so kriminalisti marca 2000 odkrili združbo, ki jo je vodil znani gostilničar Jože Kovač, osumljena pa je bila dveh umorov, Dušana Mavriča in Milana Tilija, ter ugrabitve podjetnika Dušana Gačnika, se je na eni od obravnav na sodišču pojavilo tudi Šakanovo ime. Jože Kovač je namreč v svojo obrambo omenil, da je njegov pajdaš Bojan Makuc, pozneje zaradi dveh ugrabitev obsojen na šest let zapora, umoril tudi Dobrivoja Šakanovića. Na naslednji obravnavi je Kovač Makucu pripisal še umor gorenjskega podjetnika Cirila Luskovca.

Kriminalisti so omenjenim obtožbam prisluhnili in sprožili preiskavo. Izkazalo se je, da Kovačeve navedbe morda le niso plod domišljije. Bojana Makuca so namreč sojenja zaradi ugrabitev in umorov izčrpala, sledil je še postopek zaradi ropa pred Intersparom 29. aprila 1999, na koncu pa je kriminalistom sam priznal, da je bil udeležen tudi pri Šakanovem umoru; dejanje naj bi zagrešila skupaj z M. K., tudi pajdašem pri ugrabitvah in umorih podjetnikov. Policija je vložila ovadbi za Šakanov umor, toda Bojan Makuc si je 9. aprila 2002 v koprskem zaporu sodil sam, drugi ovadeni pa se o svoji domnevni vlogi pri Šakanovem umoru s kriminalisti sploh ni hotel pogovarjati.