Oproščeni, ker 
so ukradli srnici

NOVO MESTO – »Po steklenički smo hranili srnina mladiča, kot dojenčka. A pri tem se pojavi težava, ker živalca noče vleči mleka, ki ima drugačen okus kot materino, zato ju je bilo treba hraniti s silo,« se boja za preživetje dveh srnic lanskega maja spominja lovec Mitja Barbo iz Gabrja. In pove, da je en mladič poginil po štirih dneh, eden pa je preživel in je danes v obori v Brusnicah. A tudi usoda te srne bi bila negotova, če bi jo spustili v naravo, saj se ne bi mogla prilagoditi drugim živalim.

Mladiča sta se znašla v Gabrju, ker sta se zasmilila policistu Janu Zavodniku. Če bi namreč policisti in lovci ravnali povsem po črki zakona, bi morali nemočni živali spustiti v naravo, a ker je splošno znano dejstvo, da žival mladičev, ki se jih enkrat dotikajo ljudje, ne sprejme, bi bila njuna usoda zapečatena – poginila bi.

Znašli sta se
v prtljažniku

Zgodba okoli dveh srnic se je začela 22. maja lani. Bili sta na travniku ob cesti Žužemberk–Dvor. Morda je bila njuna mati kje v bližini in iskala hrano, kdo ve. A ko je mladiča zagledala četverica, ki se je tistega dne nekaj pred šesto zjutraj peljala mimo, se je odločila, da živalci vzamejo in z njimi razveselijo otroke. Zakaj pa ne, ko pa ima srnico doma tudi njihov sosed!

Audija A4 je vozil Kazimir Brezar, poleg je sedel Naser Koca, zadaj sta bila še Janez Koca in Velimir Brezar. Dve nedolžni sopotnici v prtljažniku bi verjetno pripotovali v romsko naselje v Belo krajino, če ne bi postali na predrzno vožnjo voznika pozorni policisti. Zaradi več prekrškov, tudi prehitevanja v škarje, sta se moža v modrem odločila, da pogledata, komu se že navsezgodaj zjutraj tako mudi. In bila prijetno ali neprijetno presenečena, ko sta v prtljažniku namesto obvezne opreme odkrila preplašeni srnici. Ker takšne najdbe v prtljagi niso ravno pogoste, tudi policista nista vedela, kaj storiti, in sta na pomoč poklicala rajonske policiste iz Dolenjskih Toplic.

Zaradi očitkov o nezakonitem lovu, za kar je zagrožena denarna ali zaporna kazen do enega leta, je moral na zatožno klop novomeškega okrajnega sodišča sesti Naser Kosa iz Lokev pri Črnomlju, zaradi pomoči pri tem pa tudi njegov sovaščan Kazimir Brezar. Prvi se dejanja niti ne spomni, saj se že leto in pol zdravi zaradi depresije, zato ima precej lukenj v spominu, se pa spomni pogleda na dve srnici ob cesti. Kaj je treba narediti, če najdemo srno, ne ve, precej nejevoljen pa je bil na sodišču tudi Kazimir Brezar, ki je povedal, da se nima kaj zagovarjati.

»Najprej je Kazimir rekel, da je on ob cesti pobral mladiča, da bi z njima razveselil otroke, ko pa je videl, da je stvar resna in da mu grozi ovadba za kaznivo dejanje nezakonitega lova, je rekel, da ne bo govoril. In potem je Koca krivdo prevzel nase, zato smo ovadili njega,« je povedal policist Jan Zavodnik, ko je sodnico Andrejo Beg zanimalo, zakaj se ovadba glasi le na enega, obtožni predlog na dva, medtem ko je inšpektor kaznoval vse štiri, ki so bili v avtu.

Komaj kak dan stara mladiča

»Srne kotijo v maju in zato sta bila mladiča še čisto majhna. Zakaj ju je mama zapustila, ni jasno, morda je poginila, da pa bi jo kdo legalno ustrelil, ni možno, saj se v tem obdobju srn ne sme streljati. So pa mladiči zaradi mladosti slabo gibljivi, zato ni bil noben problem priti do njih,« je na sodišču pojasnil Borut Tavčar, univ. dipl. inž. gozdarstva, gozdarski in lovski inšpektor, ki ga je o zaseženih srnicah obvestil starešina Lovske družine Novo mesto Franc Gole. Inšpektor je potem izpeljal postopek po zakonu o divjadi in lovstvu. »Postavljen sem bil pred dilemo, kaj se je zgodilo z mladiči; nista bila odtujena, ampak vrnjena v naravo in verjetno ju niso vzeli za hrano, temveč za igračo za otroke. Bila sta namreč lepa, premajhna pa za hrano,« je dejal.

»Žalostno je, da je v takšnem primeru treba po zakonu mladiče vrniti v naravo, kjer so obsojeni na smrt,« je povedal in dodal, da bi lovska družina od kršiteljev lahko zahtevala odškodnino, a ker nista bila ukradena, temveč vrnjena, škoda ni nastala. Pa še to: mladiča sta bila odvzeta na območju Lovske družine Plešivica Žužemberk, in ker sta se nekaj časa vozila v audiju, bi morala biti vrnjena v okolje Lovske družine Novo mesto, saj so »krivolovce« ustavili na tem območju, vrednost dveh mladičev pa je po pravilniku dobrih 1200 evrov.

Zgolj prekršek

Inšpektor je tako menil, da gre za prekršek neznatnega pomena, saj je bil storjen v takšnih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Mladiča sta bila namreč vrnjena v naravo in ni nastala škodljiva posledica, zato je četverici izdal le pisno opozorilo, ki je po njegovem mnenju zadosten in primeren ukrep.

Okrožna državna tožilka Mirjana Jerman je vztrajala pri obtožnem predlogu. Dejstvo je namreč, da sta obdolžena neupravičeno ujela divji živali in ju nezakonito odnesla, zato je za oba predlagala pogojno kazen štiri mesece zapora v preizkusni dobi treh let ter plačilo škode lovski družini zaradi pogina ene živali. A sodnica Begova se je oprla predvsem na stališče inšpektorja Tavčarja. »Inšpektor je strokovnjak na svojem področju, sama tovrstnih znanj nimam in inšpektor je ocenil, da je prekršek neznatnega pomena, okoliščine, v katerih sta se srnici znašli v prtljažniku, pa ocenil kot posebno lahke, ker niso nastale škodljive posledice. Kako naj grem mimo mnenja strokovnjaka in sprejmem njemu nasprotujočo odločitev?« je oprostilno sodbo pojasnila sodnica Begova, ki je opozorila tudi na različno število obravnavanih, saj se je ovadba policistov se je glasila na eno osebo, obtožni predlog na dve, prekrškovni postopek pa se je vodil za štiri. Tožilka je na oprostilno sodbo že napovedala pritožbo, bo pa stroške postopka, če bo oprostilka obveljala, kril proračun.

In nauk?

Ob takšnem razpletu celotne zgodbice okoli dveh nemočnih srnic, zaradi katerih je imelo delo kar nekaj policistov, lovcev, tožilstvo in tudi sodišče, se kar sam vsiljuje sklep, ki pa mu, bog ne daj, nikar slediti. Če torej v prtljažnik poberemo srno in nas pri tem zalotijo, je to dejanje neznatnega pomena, zaradi katerega bomo le opozorjeni, saj bodo srno vrnili v naravo ne glede na to, kaj se bo zgodilo z njo. Če pa nas pri tem početju ne dobijo, bomo imeli srno in z njo, kot so hoteli naši akterji, prinesli nekaj veselja v otroške oči. Vsaj za kak dan, usoda majhne srne, ki mora živeti brez mame, je namreč izjemno negotova.

A seveda nikar slediti takšnemu zaključku! Če spomladi v naravi opazimo mladiča kakšne divje živali, ga pustimo pri miru. Mama je prav gotovo zaznala našo prisotnost in se umaknila, k mladičem, ki se na nevarnost odzovejo tako, da le stisnejo glavico in počakajo, da je zrak čist, se bo vrnila, da se le umaknemo.