Ogorčeni oče: Seveda so primeri Klemna, Petra in Domna povezani

MARIBOR – Natančno devetnajsti dan je včeraj mineval od takrat, ko je izpred lokala v mariborskem študentskem kampusu izginil 21-letni Domen Simonič. Kljub temu njegovi bližnji, predvsem starši Eva in Ervin Simonič, še vedno niso vrgli puške v koruzo. »Vsi, ki ste pripravljeni pomagati, dobimo se v nedeljo ob 10. uri pred Štukom,« sta objavila na družabnih omrežjih in za včeraj sklicala nov, še en poskus iskalne akcije. Prišlo je več kot 30 prostovoljcev, po večini žensk, a se je tudi včerajšnji poskus na razočaranje vseh končal brez uspeha. »Kaj mislite, da je šel Domen malo plavat v Dravo. Seveda so primeri Klemna, Petra in Domna povezani. Ali res potrebujemo še četrti primer, da bodo nekateri končno odprli oči,« je nekaj pikrih očitkov na račun dela policije izrekel vidno prizadeti Ervin Simonič.

Neka starejša ženska, ki se je pridružila iskanju, je še dodala: »Najlaže je, seveda, primer zaključiti kar s poročilom, da je najbrž šlo za samomor. Potem jim ni treba nadaljevati dela in so svoje pač opravili.« Njuna nemoč se je staršem pogrešanega Domna brala iz oči. Storila sta že domala vse, kar sta lahko, da bi našla svojega sina, zato sta vsaj približno enako mero požrtvovalnosti najbrž pričakovala od poklicnih preiskovalcev. »Domen naj bi na terasi spraševal za pot in ob tem na steklu pustil celo odtis. Na to smo opozorili policiste, ki so z analizo DNK hoteli potrditi ali ovreči, da je bil Domen res na omenjenem kraju. Dejali so, da bo analiza DNK najbrž trajala tri dni, kvečjemu ves teden, zdaj pa je, kot vemo, minilo že dvanajst dni, pa o izsledkih takšne analize še vedno nismo obveščeni,« je poudaril Domnov oče.

To ni podobno Domnu!

Za špekulacijo o tem, da naj bi bila na pohodu novodobna, neraziskana droga, sta Simoničeva izvedela le iz medijev. Kratko jima je pričevanje skupine mladoletnikov z Raven na Koroškem povzel eden od prisotnih: »Nekdo jim je v enem izmed lokalov ponudil pijačo. Spil jo je le eden izmed njih in prav ta je zatem odšel na stranišče. Ker se dolgo ni vrnil, so ga preostali začeli iskati in klicati po mobilnem telefonu. Ni se oglasil, zato so se odpravili domov, a so ga srečali, kako oblečen le v spodnjice stoji na mostu čez reko. Poskušal naj bi narediti samomor. Ko so ga rešili, pa se ni spominjal ničesar, ne tega, kako je v lokalu pil pijačo, ne drugih podrobnosti.«

Da takšen primer nima prav nič skupnega z vedenjem študenta mednarodnega prava, njenega sina, je včeraj znova ponavljala mama Eva, ki se je takoj po izginotju vrnila v Slovenijo iz Londona: »To ni Domen. To sploh ni značilno zanj. Če se ve, da otrok izhaja iz hiše, kjer ni vse v redu, potem je to nekaj drugega. Za fanta in punco (Anžeta Križnarja in Polono Kržišnik, op. a.), ki sta trenutno tudi pogrešana, se ve, da sta pobegnila od doma, ker sta se odločila za skupno življenje, za Domna pa sem jaz, ki ga zelo dobro poznam, takoj vedela, da to pač ne spada v njegov spekter obnašanja. Komaj sem dobila sporočilo, da ga nikjer ni, sem na noge vrgla vso Slovenijo.«

V drugi izmeni?

Zatem pa je njen nekdanji mož Ervin še enkrat ponovil potek kalvarije, ki jo je moral prehoditi, preden so Domna sploh začeli iskati. Najbolj se mu je v spomin vtisnil izgovor policistov, da naj raje še malo počaka, saj je z oddajo vloge pogrešanega kar precej dela in bodo to uredili policisti v drugi izmeni. »Ni težava v tem, da smo se tudi mi znašli pod drobnogledom preiskave. Prosil sem jih, naj vsaj znova zaslišijo fanta, ki je Domna videl tragične noči, a so mi le dejali, naj se nikar ne vtikam v njihovo delo. Na koncu pa naj vendar najdejo človeka, mi ga namreč iščemo.«

Vse muke, ki sta jih morala pretrpeti ob iskanju svojega otroka, so ju pripeljale do tega, da bosta poskušala poskrbeti za spremembo zakonodaje, ko je po njunem prepričanju neustrezna v takšnih primerih. Šušlja se, da naj bi starši vseh treh izginulih študentov v mariborskem bermudskem trikotniku zdaj združili moči in poskrbeli, da bi sprejete zakonske akte o obravnavanju pogrešanih vnovič proučili v državnem zboru ter jih ustrezno dopolnili oziroma izboljšali. »Če je lahko podobne uredbe spremenila Srbija, ne razumem, zakaj jih pri nas ne moremo. Razumem sicer pomen varovanja osebnih podatkov, vendar se ne strinjam, da je treba varovati tudi osebne podatke oseb, ki bi lahko bile vpletene v izginotje nekoga oziroma odgovorne zanj. To bom naslovila na vse poslanske skupine in upam, da bodo nazadnje vendarle obravnavali tudi na seji državnega zbora,« pravi obupana in razočarana Eva Simonič.