KRANJ – Kranjska sodnija je Kristijanu Gnilšku poznana do zadnjega kotička kot odvetniku, saj je zagovarjal obtožene v precej prepoznanih in razvpitih primerih, zdaj pa se mu skupaj z direktorjem Stanovanjske zadruge Gorenjske (SZG) Francijem Teranom odkriva z novega zornega kota, saj sta se znašla na zatožni klopi. Tožilstvo Teranu očita, da po sodni poravnavi v višini 620.000 evrov, ki sta jo 2010. brez vednosti mestnega sveta sklenila SZG in Mestna občina Kranj, upnika zadruge (Zveza Kranj in Cestno podjetje Kranj) nista bila poplačana. Prvi obrok je občina nakazala na Gnilškov fiduciarni račun 23. decembra 2010, drugega pa 5. aprila 2011 na njegov zasebni račun pri banki Raiffeisen. Vendar je imela zadruga po vseh teh nakazilih še vedno blokiran račun. CP Kranj, zdaj se imenuje Gorenjska gradbena družba, je dobil plačanih le malo več kot 18.000 evrov, čeprav je dolg znašal dobrih 182 tisočakov. Gnilšak je po trditvi tožilstva Teranu pri tem oškodovanju v višini 565.000 evrov naklepno pomagal. Ob sodni poravnavi z MO Kranj in kot pooblaščeni odvetnik SZG je bil prisoten, prejel je denar na fiduciarni račun, ga še istega dne večino dvignil in ga deloma prenesel na zasebni račun, plačeval svoje račune, 55.000 evrov pa je porabil za plačilo dolgov SZG. Ob sporni poravnavi je bil omenjen še nekdanji kranjski župan Mohor Bogataj, ki je bil tudi ovaden, a ko so možje v modrem zadevo predali v roke tožilstva, so tam odstopili od kazenskega pregona Bogataja, Gnilška in Terana pa povabili v gorenjsko sodno palačo.
Prepričana, da nista kriva
Obtožena sta prepričana, da nista kriva, odvetnik Gnilšak je trdil, da je odvetniški poklic opravljal skladno z etiko in da ni storil niti prekrška, kaj šele kaznivega dejanja. Davčna inšpektorica Božidara Papež, ki naj bi bila ključna priča v tem sodnem postopku, je pojasnjevala pretoke denarja po računih, ki jih je zaznala ob pregledu. Ko je končala, je Gnilšak vstal: »No, zdaj pa imam za inšpektorico za kakšno uro in pol vprašanj.« V svojem slogu je začel: »Zakaj, menite, da je sporna pogodba fiktivna? Kateri so bili upniki zadruge? Ali je po predpisih Banke Slovenije kakšna omejitev za dvigovanje gotovine s fiduciarnih računov?«
Tožilstvo je po koncu pričanja davčne inšpektorice zahtevalo angažiranje izvedenca ekonomske stroke za cenitev premoženja zadruge pa višine terjatev do posameznih upnikov v obdobju, ki je obravnavano pod obtožbo, oziroma ko je bil nakazovan denar, tožilka Primožičeva pa še vedno vztraja, da je treba zaslišati nekdanjega župana Bogataja, a ob tem se poraja vprašanje, zakaj je nekdanji prvi mož sploh potreben na prostoru za priče. Nesporno je, da je bila sodna poravnava leta 2010 podpisana, sporno pa je poznejše dogajanje z denarjem, za katerega se je precej časa govorilo, da je preprosto izpuhtel. Gnilšak je umaknil zahtevo za zaslišanje policista Bojana Stareta, ki je vodil postopek v prvi fazi, in nadaljeval: »Tale zadeva lahko traja še sedem, osem let, saj zdaj tožilstvo predlaga, da se počaka, kaj bo v postopku storila davčna uprava, oni pa čakajo sodišče.« No, Gnilšak, ki je bil še včeraj precej jezen na tožilko in jo je hotel neposredno zaslišati, je umaknil tudi to zahtevo. Sodišče je odločilo, da je treba zaslišati kriminalista Stareta, zato se je glavna obravnava preložila na začetek maja.
