Odvetniku Goršetu 12 let zapora ali prostost?

KOPER – Drastične kazni ali oprostilna sodba? Bodo pri presoji tričlanskega senata koprskega okrožnega sodišča pod predsedstvom Julijana Glavine prevladovali argumenti višje državne tožilke Barbare Milič Rožman? Ta je v sklepnih besedah za kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja, poslovne goljufije in pranja denarja za 53-letnega prvoobtoženega Braneta Goršeta, ljubljanskega odvetnika in nekdanjega stečajnega upravitelja, predlagala enotno kazen kar dvanajstih let zapora, plačila 2800 dnevnih zaslužkov, vrnitev nezakonito pridobljene koristi in podaljšanje pripora, za njegovo enako staro ženo Barbaro, 48-letnega Vlada Petka z Vrhnike za pomoč pri kaznivih dejanjih zlorabe položaja in pranja denarja predlagala enotno kazen petih let zapora in plačila 360 dnevnih zaslužkov, za četrtoobtoženega, 37-letnega Rudolfa Trčka iz Ljubljane, pa leto zapora in plačilo 300 dnevnih zaslužkov. Ali bodo pretehtali pojasnila zagovornikov, da Gorše kaznivih dejanj, vsaj v taki obliki, kot so opisana v obtožnici, ni storil in so zato predlagali oprostilno obsodbo? Z oprostilno obsodbo prvoobtoženega bi avtomatično sledila oprostilna obtožba preostalih treh ...

V dveh dneh se je na koprskem okrožnem sodišču končal že drugi maratonski proces, v sredo proti koprskemu županu Borisu Popoviču in kolegom, za katere je tožilstvo tudi predlagalo zaporne kazni. Odločitev sodišča bo za Popoviča padla danes ob 14. uri. Po šestnajstih obravnavnih dneh pa se je včeraj končalo še Goršetu in soobtoženim. Po sklepnih besedah vseh strank je sodnik Glavina določil datum razglasitve sodbe – prihodnji torek.

Sodba v torek

Pisali smo, da so Goršeta na zatožno klop postavila nezakonita dejanja, ki jih je domnevno izvrševal v času, ko je bil imenovan za stečajnega upravitelja koprskega podjetja Hidro. Tožilka je v sklepnih besedah dejala, da vztraja pri obtožbi za vsa tri očitana dejanja kaznivih dejanj, s katerimi je zavajal kupce podjetja Hidro v stečaju, zavedel je menda tudi stečajni senat in stečajno sodnico, s čimer se je osebno okoristil za približno 2,4 milijona evrov. Pri tem so mu pri zlorabi uradnega položaja in pranju denarja pomagali tudi drugi soobtoženi. Po prepričanju tožilke je Gorše kupca Hidra v stečaju zavedel, da je v stečajno maso vključil tudi zemljišča, ki jih je upravljalo koprsko podjetje, vendar so sodila v javno dobro. Na ta račun je stečajno maso nazakonito povečal za 2,48 milijona evrov. Po drugi strani je kot stečajni upravitelj igral dvojno vlogo. Kot zasebnik je priskrbel denar za odkup terjatev Hidrovih upnikov, vendar ne pod svojim imenom, temveč s posredovanjem drugih družb. »Če je že sam odkupoval terjatve, sicer pod krinko drugih podjetij, bi se moral kot stečajni upravitelj izločiti iz postopka. Tega ni storil, temveč je predlagal nagrado za vodenje stečajnega postopka, ki mu je bila tudi izplačana (nekaj čez 90.000 evrov).« Tožilka je predlagala podaljšanje pripora, v katerem je obtoženi že od 13. februarja lani, zaradi ponovitvene nevarnosti in begosumja.

Goršetova zagovornika Emil Zakonjšek in Matej Jelenič Novak sta v sklepnih besedah vztrajala, da obtožbe slonijo na povsem neutemeljenih osnovah. »Končne besede tožilke so me razočarale, seveda nisem pričakoval, da bo umaknila obtožbo, vendar se tožilka ni opredelila niti do enega od odprtih pravnih vprašanj, na katera smo zahtevali odgovor že med postopkom. Zmotno je tudi izhodišče, da je ob priznanju krivde dveh soobtoženih v istem postopku avtomatično kriv tudi prvoobtoženi, čeprav se proti njemu sodni postopek še ni začel. Preseneča me tudi trditev tožilke, da je iz tega postopka ugotovila, da stečajni postopek vodi stečajni upravitelj, ne pa sodnica in senat. Vztrajam pri tistem, kar sem dejal že na začetku sojenja, da so kršene pravice do poštenega sojenja. Predlagam oprostilno sodbo,« je dodal Zakonjšek. Kdo je bil bolj prepričljiv, bo torej jasno ob izreku sodbe v torek.