KRANJ – Prvi zapisi o snažilkah čistilnega servisa Laser Bled, ki so iz avtomatov igralnice Korona v Kranjski Gori vlekle kovinske žetone, so se začeli jeseni 2005. Kriminalistična preiskava je takrat navrgla podatke, da je večina izmed desetih deklet, ki so skrbele za snago prostorov, kjer še dandanes Italijani ob vikendih in avstrijski upokojenci med delovnim tednom besno polagajo žetone na rulete in vlečejo za ročice igralnih avtomatov, omislile dodatno dejavnost. Ob odkritju se je dejanje, ki naj bi se dogajalo od 1. oktobra 2004 do 16. novembra 2005, okvalificiralo kot veliko tatvino po 3. odstavku 212. člena KZ, za katero je predpisana kazen zapora od enega do osmih let. Začetek obravnave se je zaradi zdravstvenih težav prvoobtožene večkrat prestavil, končno pa naj bi se začelo junija lani, a še preden je tožilstvo zajelo sapo in se lotilo branja obtožnice, se je iz odvetniškega kvinteta začelo miniranje izvedeniških mnenj. Tako je bila šele decembra lani prebrana obtožnica, ki je za odtujitev 168.001,75 evra poleg Mejreme Ličina obremenila še Zijado Buljubašić, Zrino Horozović, Zarfo Huseinbašić, Radmilo Lepar, Muriso Raković in Ramizo Stupar, stalno stanujoče na Jesenicah oziroma v bližnji okolici.
Nepoštenosti je odkril varnostnik
Varnostnik igralnice, ki naj bi pravzaprav odkril nepoštene rabote snažilk, Ivan Mitrovič, je povedal, da je ob jutranjem obhodu videl, da sta dve zaposleni iz čistilnega servisa nekaj nesli v avto. Obvestil je vodjo, ta pa je odredil, da je treba to pregledati: »Šli smo do zaposlenih in ju povprašali, kaj imata po žepih. Našli smo nekaj žetonov, pa smo jima rekli, naj odpreta še avtomobil. V prtljažniku je bilo nekaj škatel, v njih pa so bili najdeni žetoni.« Odvetniki so seveda začeli spraševati Mitroviča o njegovih kvalifikacijah, licencah in postopkih o osebnem varovanju ter koliko obhodov je opravil, varnostnik pa je govoril tako izčrpno, da so ga s podvprašanji vrteli kot krupjeji ruleto. Med drugim so mu iz zapisnika predočili, da je v njegovih dveh izjavah navedena različna ura notranjega obhoda, ob katerem se je ujelo snažilke. Enkrat naj bi jih videl pred osmo uro zjutraj, drugič nekaj čez deseto dopoldne. Zmešnjava na zapisnikih in poročilih z dne, ko so odkrili odtujevanje žetonov, gre zelo na roko odvetnikom, ki pa na prvi pogled igrajo drobne stave s premišljenim izpraševanjem prič.
Andreja Cvenkelj, ki je bila v tistem času blagajničarka v igralnici, se je spomnila, da so čistilke menjale žetone za gotovino, okoli petdeset evrov na dan, na višino vsote menjanega pa ni pomislila: »Čistilke so imele majhno plačo, smilile so se mi. Mislila sem, da so jim gostje puščali žetone v sobah. Nikoli mi nihče ni rekel, da ne smejo menjati žetonov.« Tako pikolovsko se je spraševalo priče, da smo nepoučeni o igralniškem dogajanju izvedeli, da so bili takrat v uporabi lončki za prenašanje žetonov od avtomata do avtomata kot tisti za veliko kislo smetano. Teja Robič, ki je bila prav tako zaposlena pri blagajni, je pojasnila način preštevanja žetonov, kako je z menjavo najdenih žetonov, čistilke so namreč večkrat povedale, da so jih našle, pa ni vedela povedati.
Ker so zagovorniki res izčrpno izpraševali povabljene, so morali s sodišča že po dveh urah obravnave poklicati priče, ki so bile vabljene za opoldanske ure, in jih povabiti na naslednje obravnave. No, saj je še dovolj časa, saj te vrste dejanje zastara šele leta 2024.
