Odvetnica naročila umor in ugrabitev

MARIBOR – Policisti pod krinko med svojim delom doživijo marsikaj, ampak to, kar je doživel uniformiranec v štajerski prestolnici, bi lahko zapisali v rubriko nemogoče, a resnično. Ko je do njih stopil Štajerec in zaradi izsiljevanja prijavil odvetnico, se je začel razpletati klobčič neverjetne zgodbe ugrabitve otroka in naročenega umora. Odvetnica Andreja Šifrer je namreč možu postave razložila svoje zle namene. Odvetnica se zdaj brani, da je žrtev zarote.

Začelo se je leta 2010, ko je Andreja Šifrer od Mihaela in Gordane Vidovič odkupila podjetje Ambicija, ki se ukvarja s poravnavami zavarovalniških odškodnin. Zakonca Vidovič je poznala že od prej, saj je z njima kot odvetnica tudi sodelovala. Kot kupnino za podjetje jima je izročila ključe dveh stanovanj.

Odvetničina resnica pa je nekoliko drugačna. Trdi, da za podjetje ni plačala ničesar, stanovanji pa je Vidovičevima prodala, a denarja ni nikoli videla. Pri takšni zgodbi vztraja, čeprav imata nekdanja lastnika podjetja Ambicija pogodbe, ki dokazujejo njun prav.

Ambicija je leta 2010 dobila tudi novega formalnega lastnika, nekdanjega moža obtožene Daniela Galuna, ki je bolj kot ne nastopal fiktivno, saj Šifrerjeva nosi odvetniško togo in takšnega podjetja ne sme imeti. Očitno pa posli niso stekli, kot si je obetala, zato je od bivših lastnikov zahtevala vračilo denarja ali pa višjo kupnino. Iz tega seveda ni bilo nič, zato je ubrala druge strune. Preiskovalci so namreč ugotovili, da je Šifrerjeva med marcem in julijem 2011 večkrat zahtevala od direktorja Ambicije Darka Kostantinovića, naj se poveže z znanimi osebami iz slovenskega podzemlja, ki bi nato od Vidovičevih izsilile 600.000 evrov. Milosti naj ne bi bilo, saj je zahtevala, da bi ju v izročitev denarja prepričalo, če bi »pritisnili na njunega otroka«. Kostantinoviću je potožila še, da je nekomu v Ljubljani že izročila osem tisočakov, a je le pobral denar, storil pa ni ničesar. Kostantinović je spoznal, da je šla stvar prek razumnih meja, in je njeno napeljevanje prijavil policiji. Kriminalisti so angažirali tajnega policijskega sodelavca. Tega je obtožena spoznala kot nekoga z ustreznimi zvezami, ki bi lahko ugodil njenim željam. Precej veliko breme si je Šifrerjeva tako nakopala s tajnimi posnetki pogovorov, v katerih mu je med drugim navrgla, da bi bilo najbolje, če bi Mihaela Vidoviča »eliminiral«, ker bi potem lažje manipulirala z njegovo ženo. Policist pod krinko je v roke dobil tudi sliko oškodovancev, pokazala mu je, kje stanujejo, da z ugrabitvijo otroka misli resno, pa nakazuje tudi to, da ga je odpeljala k šoli, ki jo obiskuje njuna hčerka. Navodilo domnevnemu kriminalcu iz podzemlja je bilo jasno, kaznivo dejanje mora izpeljati čim bolj hinavsko.

Obtožena zdaj sicer obžaluje, da je stvari vzela v svoje roke, a krivde ni priznala. Na glavni obravnavi se je izgovarjala, da je žrtev velike zarote, ki sta ji jo namestila oškodovanca. Trdila je, da sta jo naprej okradla, nato pa izkoristila njeno psihično stisko in ji naprtila še kazenski postopek. Precej svojevrstno je tudi pojasnilo, zakaj se je sestajala s policistom pod krinko, če slabih namenov ni imela. »Z njim sem se sestajala iz radovednosti,« se je izgovarjala, potem ko je sodišče prepričevala, da je opazila, da jo tajni policijski delavec snema in jo napeljuje h kaznivemu dejanju. Ampak se druženju z njim ni izogibala, čeprav je, tako trdi, takoj, ko ji ga je Kostantinović predstavil, slutila, da je z njim nekaj narobe.

Če bo diplomirana pravnica spoznana za krivo, da je podjetniški par izsiljevala, načrtovala pa celo ugrabitev njunega otroka, ji grozi do pet let življenja za rešetkami.