MARIBOR – V zadevi z obsodbo znane mariborske odvetnice Andreje Šifrer, ki bi morala zaradi napeljevanja k izsiljevanju za poltretje leto za zapahe, se je zgodil nepričakovan preobrat. Mariborske višje sodnice so prečesale sodbo prvostopenjskega sodišča in na presenečenje vseh prišle do drugačnega spoznanja. Če so mnogi pričakovali, da bi lahko »nadzornice« z višjega sodišča sodbo razveljavile in jo iz takšnih ali drugačnih pomanjkljivosti poslale v ponovno odločanje, so se ušteli. Višje sodnice so odvetnico namreč oprostile obtožbe, zaradi česar ji v jetniško celico ne bo treba niti za en dan.
Ker gre za sodbo višjega sodišča, je odločitev s tem pravnomočna in tožilstvu preostane le, da poskuša zadevo rešiti z izrednimi pravnimi sredstvi. Ni jih malo, ki so prepričani, da so pravni strokovnjaki delovali po principu starega pregovora, da vrana vrani ne izkljuje oči. Zakaj? Prava neveščim bo odločitev težko razumljiva, a sta zagovornika odvetnice Andreje Šifrer, odvetnika Maja Vogrin in Luka Zajc iz ljubljanske odvetniške pisarne Čeferin, spisala nekaj strani dolgi pritožbi na obsodilno sodbo, ki sta padli na plodna tla. Ker jima drugega ni preostalo, sta se oprla na najbolj obremenilen del sodbe – izjavo tajnega policijskega delavca.
S pomočjo podzemlja do 600.000 evrov
Scenarij zgodbe odvetnice Andreje Šifrer in njenih poslov bi tudi v hollywoodskih krogih z veseljem pograbili. Z zakoncema Mihaelom in Gordano Vidovič je pred šestimi leti sklenila odkupiti podjetje Ambicija. Dejavnost podjetja so bile poravnave zavarovalniških odškodnin. Dogovorili so se za negotovinski posel, odvetnica pa je za kupnino namenila svoji dve stanovanji. Ker odvetnica na papirju ni smela postati lastnik družbe, je formalni lastnik postal njen zdaj že nekdanji mož Daniel Galun.
Pozneje je Šifrerjeva verjetno ugotovila, da se je pri poslu nekoliko uštela, saj da je vrednost Ambicije prenizka v primerjavi z vrednostjo stanovanj. Ker naj bi imela občutek, da so jo ogoljufali, je od Vidovičevih zahtevala doplačilo. Zakonca seveda v to nista privolila, zato je Šifrerjeva začela nanju pritiskati drugače. Darku Konstantinoviću, tedanjemu direktorju Ambicije, je nosilka odvetniške toge naložila, naj se poveže s kriminalnim podzemljem in tako pride do »dolgovanih« 600.000 evrov.
Tajni agent
Med drugim se je Andreja Šifrer potožila, da je nekomu v Ljubljani že izročila osem tisočakov, a je le pobral denar, storil pa ni ničesar. Od direktorja je zahtevala, naj deluje brez milosti. Med drugim mu je izdala peklenski načrt, da bi zakonca Vidovič v izročitev denarja prepričalo, če bi »pritisnili na njunega otroka«. Ko je Darko Konstantinović spoznal, da je stvar presegla vse razumne meje in da je na poti v zelo globoke kriminalne vode, je odvetnico prijavil policiji. Kriminalisti so angažirali tajnega policijskega sodelavca. Tega je obtožena spoznala kot nekoga z ustreznimi zvezami v podzemlju, ki bi lahko ugodil njenim željam.
Nastali so posnetki sestanka med odvetnico Šifrerjevo in tajnim policijskim delavcem, ki izučeni pravnici zagotovo niso v ponos. Med drugim je dejala, da bi bilo najbolje, če bi Mihaela Vidoviča »eliminirali«, ker bi potem lažje manipulirala z njegovo ženo. Policist pod krinko je v roke dobil poročno sliko zakoncev Vidovič, pokazala mu je, kje stanujejo, da z ugrabitvijo otroka misli resno, pa nakazuje tudi to, da ga je odpeljala k šoli, ki jo obiskuje njuna hči. Navodilo domnevnemu kriminalcu iz podzemlja je bilo jasno, kaznivo dejanje mora izpeljati čim bolj hinavsko in zahrbtno.
Grozljiv posnetek
Vse to je tajni policijski agent potrdil na sojenju na sodišču, kjer hranijo zvočni posnetek pogovora. To je prepričalo okrožnega sodnika Danila Obersnela, da je odvetnico Andrejo Šifrer obsodil na poltretje leto ječe, vendar ni zadostovalo za višje sodnice. Četudi so si Simona Skorpik, Zdenka Klarič in Barbara Debevec lahko neomejeno vrtele grozljiv posnetek pogovora in naročanja dejanj, podobnih slogu filmskega dona Vita Corleona, pa to ni zadostovalo za potrditev sodbe zoper mariborsko odvetnico. Ravno obratno. Sodnice so na zahtevo zagovornikov našle izhodna vrata za obsojeno odvetnico. Razlog? Več jih je. Kot prvo v sodbi ni zapisanega abstraktnega opisa očitanega kaznivega dejanja. Zatem so višje sodnice ugotovile, da odvetnici sploh ne gre očitati kaznivega dejanja napeljevanja k izsiljevanju.
Same so preizkusile, ali bi bilo njeno ravnanje sploh kaznivo, a so ugotovile, da ne ustreza opisu nobenega drugega kaznivega dejanja – niti samovolji, ki se je omenjala v razsodbi, ne. Med vrsticami spisane sodbe višjega sodišča je bilo razbrati, da so bili celo prikriti ukrepi nezakoniti. Ko vse skupaj seštejemo, višjim sodnicam ni preostalo drugega, kot da so odvetnici Andreji Šifrer potegnile glavo iz giljotine. Odhod na prestajanje dveinpolletne zaporne kazni bi namreč najverjetneje pomenil tudi konec poklicne kariere Andreje Šifrer kot odvetnice.
Zanimivo je, da so se iste sodnice, ki so o usodi Andreje Šifrer odločale tokrat, z odvetnico enkrat že srečale. Šele ko so policisti pri njej opravili hišno preiskavo, je odvetnica spoznala resnost položaja in želela rešiti svojo glavo. Prav takrat in nič prej je Gordano Vidovič ovadila zaradi goljufije. Ker tožilstvo ni želelo prevzeti pregona, se je odvetnica odločila za samostojno pot. A je njena pritožba na zahtevo za preiskavo prišla v roke višjim sodnicam, ki so jo zavrgle. In glej ga, zlomka, prav takrat so Simona Skorpik, Zdenka Klarič in Barbara Debevec z zavrnitvijo zahteve za preiskavo odločile, da ne obstajajo niti minimalni pogoji, da je bila odvetnica ogoljufana. |
