Odškodnina za umor v dobrodelne namene

LJUBLJANA – »Vstopila je v preddverje, jaz pa sem šel proti njej. Nisva spregovorila, ko je bila od mene oddaljena kaka dva metra, sem začel streljati. Ciljal sem v prsi.« S temi besedami je 40-letni Bohinjec Janez Žnidar opisal svoj smrtni greh v preiskavi. Ko se je včeraj na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča začelo sojenje, pa se je ovil v molk. Precej zgovoren je bil torej, ko mu je še pretilo 30 let zapora, molčeč pa je postal tedaj, ko so na sceno stopili sodni izvedenci za psihiatrijo ter ga razglasili za neprištevnega.

Psihiater si 
ne premisli

Poročeno mater treh mladoletnih otrok je 23. maja lani zjutraj pričakal, ko je prišla na delo v družinsko podjetje v Zgornjih Jaršah pri Radomljah, in iz berette vanjo ustrelil šest nabojev. Po mnenju tožilstva je šlo za umor iz maščevanja njej, predvsem pa njenim staršem, ki so po njegovem mnenju pred več kot dvema desetletjema nasprotovali njuni zvezi.

Glede na psihiatrično mnenje tožilki Maši Podlipnik ni preostalo drugega, kot da ga ne preganja zaradi kaznivega dejanja umora, zanj je podala predlog za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu, ki lahko traja največ pet let. Toda včeraj, ko so pred sodnikom Martinom Jančarjem zasliševali sodnega izvedenca psihiatra Vanjo F. Rejca, je bilo opaziti, da se še ni popolnoma vdala v usodo. »Bila sem prisotna pri več zaslišanjih obdolženca. Vsakič je dajal občutek, da enako zbrano, podrobno in natančno opisuje dogodek ter druge stvari iz preteklosti. Ni dajal znakov neprištevnosti.«

Toda Rejec si noče premisliti ali spremeniti svojega mnenja. Po njegovem ima Žnidar preganjalne in nanašalne blodnje, paranoidno shizofrenijo in je bil torej ob dejanju neprišteven.

Popolnoma drugače se piše tistemu, ki naj bi storilcu za kar 15.000 evrov prodal orožje in naboje, in sicer 57-letnemu Francu Novaku. V zameno za priznanje krivde za kaznivo dejanje pomoči pri umoru mu je tožilka na predobravnavnem naroku ponujala 15 let zapora, vendar je njeno ponudbo odločno zavrnil. Tudi Novak je na včerajšnjem začetku sojenja obmolknil, odmevale pa so njegove besede iz preiskave, da se mu ni niti sanjalo, kaj namerava Žnidar storiti s pištolo, kaj šele, da bi bil njegov inštruktor. »Kajti če bi vedel, da ima namen nekoga umoriti, bi raje pri priči sam ustrelil njega!«

V preiskavi je sicer Novaka obremenil prav Žnidar, ko je govoril, kako mu je večkrat rekel, da potrebuje pištolo, s katero bo ustrelil Marjeto in nato še sebe, ko mu je ta orožje prinesel, naj bi ga celo podučil, da mora vanjo izstreliti vsaj štiri, če ne celo šest nabojev, da bo zagotovo umrla.

Zoprn že kot otrok

Na vrsto za prepričevanje psihiatra Rejca je prišla tudi Novakova obramba oziroma njegov odvetnik Matej Ban. Zanimalo ga je, ali lahko Žnidar sploh razlikuje resnične in neresnične spomine in ali ni morda del slednjih tudi razlaganje o Novakovi vpletenosti v zločin. »Za nazaj se spomni točno, večina spominov je tudi resničnih, a on vse stvari vidi v nekakšni svoji barvi,« je dal psihiater košarico odvetniku.

Nato ga je vsaj malce zadovoljil, ko je razložil, da človek s tako diagnozo »ni sposoben pristnega čustvovanja. Rojilo mu je, da so mu uničili 20 let življenja, tuhtal je, kaj bo naredil. Kar je storil, ni storil iz brezobzirnega maščevanja, le sledil je tistemu, kar je bolezensko doživljal, vse je izhajalo iz njegove blodnje, zgrešenega dojemanja resničnosti.«

Če ni maščevanja, potem ni umora. Se torej obeta sprememba obtožbe iz umora v uboj? Ta bi imela vpliv na Novaka, ki mu zaradi pomoči pri umoru ne bi več pretilo od 15 do 30 let zapora, zaradi pomoči pri uboju le še pet do 15 let zapora. Ali pač tudi na Žnidarja? Mimogrede je bilo v sodni dvorani že slišati, da bodo na pomoč poklicali še enega sodnega izvedenca za psihiatrijo, ki utegne ves primer obrniti na glavo.

Na nadaljevanju sojenja, ki bo 2. marca, bodo zaslišali kar 15 prič, že včeraj je na prostor za priče stopil Marjetin mož Franci. Po njegovem žena z Žnidarjem ni imela nikoli popolnoma ničesar. »Je pa rekla, da ji je bil zoprn že kot otrok. Ker ji je pozneje nenehno pošiljal pisma, je pred nekaj leti hotela temu narediti konec, zato je proti njemu vložila tožbo,« ki pa sodnega epiloga ni dočakala.

Njuni otroci (hči je bila ob izgubi matere stara 14 let, sinova pa osem in 12) še vedno potrebujejo psihološko pomoč »in tudi zame je vse precej težje. Trudim se, a ne delam več tako zavzeto, kot sem prej. Motivacija mi je padla,« je dejal Franci Bervar. Potrdil je, da bo proti odgovornim za smrt žene in matere vložil premoženjskopravni zahtevek, in dodal, da bo šla odškodnina v dobrodelne namene. »O višini in namenu zahtevka pa se bom prek svojega pooblaščenca izrekel do konca glavne obravnave.«