BRUTALNO

Odrezal bi mu prst, da bi dobil prstan

Objavljeno 28. marec 2015 18.45 | Posodobljeno 28. marec 2015 18.45 | Piše: Aleksander Brudar

Boštjanu Koprivnikarju zaradi brutalnega ropa še štiri leta zapora.

Za sodišče ni dvoma, da je rop v Ljubljani leta 1998 izvršil Boštjan Koprivnikar. Foto: Leon Vidic

LJUBLJANA – Boštjan Koprivnikar, stari znanec sodišč, saj je bil glede na kazensko evidenco že kar petkrat obsojen za različna kazniva dejanja, od velike tatvine, goljufije in umora 18-letne Nine Dobrič leta 2002, si je v tem tednu prislužil še dve dolgoletni zaporni kazni. 
V torek je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču spoznan za krivega umora 30-letnega Stojana Kranjca iz Kresnic iz leta 2002, ki se je zgodil le nekaj tednov pred umorom Dobričeve, zaradi katerega že prestaja 30-letno zaporno kazen, v petek pa še za oborožen rop družine Čadonič, ki ga je s še neznanim storilcem zagrešil v noči na 25. januar 1998 v Ljubljani in bil za to obsojen na štiri leta zapora. Za umor Kranjca je bil obsojen na 30 let, pri čemer mu je bila zaradi starih grehov izrečena prav tolikšna enotna zaporna kazen.

Tričlanski sodni senat, ki mu je predsedovala ljubljanska okrožna sodnica Alja Kratovac - Prokopović, je glede na vse zbrane dokaze v primeru omenjenega ropa sklenil, da za njim zagotovo stoji Koprivnikar. Z njim naj bi, kot je bilo prepričano tožilstvo, takrat sodeloval tudi soobtoženi Milan Mitrić, a ga je na koncu sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo vseh obtožb.

Žena rešila prst

Tistega večera sta na vrata stanovanjske hiše Čadoničevih pozvonila zamaskirana Koprivnikar in neznani storilec. Eden je v roki držal pištolo, drugi lesen količek. Kot je v obrazložitvi sodbe povedala sodnica, jima je vrata odprl Srečko Čadonič, ki je čakal, da se domov vrne žena. Ves prestrašen je hotel zapreti vrata, a je storilcema uspelo vdreti. Čadoniča sta podrla na tla, tako da je ležal na trebuhu, ga zvezala in od njega zahtevala denar. Medtem se je domov vrnila žena, nad katero sta se prav tako grobo znesla in ji grozila, nato pa je na vrsto prišla še njuna hčerka, ki je bila v zgornjem nadstropju hiše. Ko sta tako onemogočila svoje žrtve, sta začela roparski pohod po hiši. Odnesla sta nakit, glasbeni stolp, motorne rokavice ter hlače, in sicer v skupni vrednosti takratnih 1,5 milijona tolarjev oziroma slabih 6260 evrov. Zaželela sta si tudi prstanov na Srečkovi roki. Ker ju zaradi otekline nista mogla sneti, sta mu hotela prst kar odrezati, k sreči pa mu je žena spravila obročka s prsta z milnico. Roparja sta nato vse tri člane družine zvezala in zaprla v garderobo.

Izdala sta ga vžigalnik in medaljon

Koprivnikar je rop izvršil v času, ko je bil nastanjen v prevzgojnem domu v Radečah, in sicer med prostim izhodom. Glede na to, da sta z Mitrićem (tudi ta je bil sicer že kar devetkrat obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj) le teden prej izvedla rop v Ljubljani in bila za to obsojena, je policija tudi v tem primeru domnevala, da sta delovala družno. Edini dokaz, ki je obremenjeval Mitrića, je bil glas, ki ga je prepoznal oškodovanec, a »prepoznava po glasu ni verodostojna,« je povedala sodnica.

Morda bi se lahko tudi Koprivnikar v tem primeru izognil kazni, če v dveh hišnih preiskavah pri njem ne bi našli medaljona in vžigalnika, ki sta ga dobro opisala Srečko in njegova hčerka. Medtem ko je sodnica podrobno navajala, kaj je o vžigalniku pravil Srečko, se je Koprivnikar začel potiho smejati, saj je ves čas trdil, da je nedolžen in da ne gre za njegov vžigalnik. Sodišče mu seveda ni verjelo, tako kot ne navedbam, da naj bi bil velik zbiratelj in da je bil medaljon, ki so ga našli med hišno preiskavo, le del zbirke.

»To bolj izvira iz vaših kaznivih dejanj kot pa iz ljubiteljskega zbiranja,« je povedala sodnica, Koprivnikar pa je vskočil: »Saj to ni vredno...« Po oceni sodišča gre tudi verjeti izpovedi žrtve, ki je povedala, da je bil eden izmed vlomilcev manjši in bolj čokat, kar bi lahko bil obtoženi. »Petinšestdeset kilogramov je za vas čokat?« je še pripomnil Koprivnikar.

Ob izreku štiriletne zaporne kazni od maksimalno desetih let je, kot je še sklenila sodnica, našla le eno olajševalno okoliščino, in sicer da je od ropa minilo že kar 17 let, nikakor pa ni mogla mimo tega, da je šlo za brutalen rop, za precejšnjo premoženjsko korist in tudi željo roparja, da bi za prstana odrezal prst. 

Deli s prijatelji