Odpuščeni direktorja likvidiral z valterjem

LJUBLJANA – Šestnajstega decembra se je direktor Kemijskega inštituta dr. Janko Jamnik kmalu po pol osmi uri zvečer pripeljal na viško parkirišče ter se odpravil proti lokalu, v katerem je potekala novoletna zabava delavcev inštituta. Malce je že zamujal, saj je bil s hčerko na Božičkovi prireditvi, otroka je moral odpeljati domov, sesti v ženin BMW 116i, se odpeljati do restavracije ... Niti slutil ni, da ga skrit med avtomobili z valterjem v roki čaka nekdo, ki je od včeraj tudi uradno obtožen njegovega umora.

Zaradi mafije varovali inštitut

Omahnil je dvakrat ustreljen v levo stran glave in celo med preiskovalci zločinov je takoj zavladal pravi preplah, saj ni bilo izključeno, da za napadom stoji kaka kriminalna združba, ki ji ni bilo pogodu delovanje inštituta. Ta je razvijal formule za izdelavo snovi in materialov, ki bi lahko na svetovnem trgu dosegali visoke cene. V strahu pred morebitnim napadom na institucijo so zato nekaj časa varovali celo stavbo inštituta, policisti se v bolnišnici niso umaknili od umirajočega direktorja, čuvali so tudi njegovo družino.

Poleg omenjanja italijanske mafije se je prve dni govorilo še o tem, da je bil Jamnik le napačna žrtev, pa da ga je pospravil kak zasvojenec z mamili, toda najglasnejše so postajale govorice, da je sicer res šlo za podli in zahrbtni, pa vendar popolnoma običajni umor zaradi osebnih zamer. Da je torej Jamnika pospravil eden od nekdanjih sodelavcev, ki jim je ta izročil delovne knjižice. Tudi takih, ki zaradi tega niso skrivali jeze nad njim, bojda ni bilo tako malo.

Kriminalisti so opravili na stotine informativnih razgovorov, dva dni pred božičem pa potrkali na vrata stanovanja v Žaucerjevi ulici. »S kazensko ovadbo zaradi umora smo privedli 59-letnega moškega iz Ljubljane k preiskovalnemu sodniku ljubljanskega okrožnega sodišča,« je bilo policijsko sporočilo za javnost s pojasnili, da moški nima alibija za čas umora, da so na njem in oblačilih našli prisotnost smodniških delcev, ki se ujemajo s tistimi s kraja zločina, da gre za nekoga, ki je vešč uporabe orožja, saj je član strelskega društva, do njega pa so prišli tudi na podlagi podatkov o gibanju v kritičnem času oziroma telefonskih izpiskov.

Po maratonski sodni preiskavi je specializirana tožilka Blanka Žgajnar včeraj vložila obtožbo, v kateri na kar 77 gosto tipkanih straneh opisuje, kako in zakaj je po njenem mnenju nekdanji uslužbenec Kemijskega inštituta in lani kandidat za sežanskega župana postal morilec. Kraševec dr. Milko Novič je 16. decembra 2014 ob 19.40 s strelnim orožjem kalibra 7,65 ustrelil človeka, ki je tri dni pozneje umrl v kliničnem centru. Dejanje je storil na zahrbten način, saj ga oškodovanec na temačnem parkirišču ni imel priložnosti videti, in iz brezobzirnega maščevanja, ker ga je Jamnik leta 2009 odpustil, za to pa ga je še vedno krivil. Da je tako, je soditi po njegovih številnih dopisih, prijavah ter izjavah v občilih, iz katerih naj bi kar puhtele frustracije zaradi nekdanjega direktorja.

Ne more verjeti, da se mu to dogaja

Novič sicer ne skriva, da naj bi bil tudi Jamnik eden od tistih, s katerimi je imel težave na Kemijskem inštitutu, saj naj bi ga pri znanstvenem delu onemogočal, vendar naj bi bila njegova jeza vselej usmerjena le v institucijo, ne pa v posameznike. »Nikoli nisem pomislil na kakršen koli fizičen obračun s komer koli, sploh pa nisem nikoli krivil Jamnika za nič, saj je bil le izvrševalec nečesa, kar so mu naročili drugi,« je trdil v preiskavi, pri teh besedah pa bo zagotovo vztrajal tudi čez kak mesec, če bo v primeru pravnomočnosti obtožbe proti njemu steklo sojenje pred okrožno kazensko sodnico Špelo Koleta.

Menda sploh ne more verjeti, da ga kdo vpleta v Jamnikov umor, »da se kaj takega dogaja meni«. Kdo je potem morilec, če ni on? Omeni otroka enega od sodelavcev, ki so jih tako kot njega doletele krivdne odpovedi. »Mlad človek, v kratkem času je razbil več boljših avtomobilov in je živel na veliki nogi, potem ko je enega od staršev doletela odpoved, pa mu je standard padel, zato se je maščeval.« Celo več članov družine tega sodelavca naj bi na inštitutu doletela odpoved.

Kje pa je bil on tistega večera, ki ga bo morda za dolgih 30 let odpeljal za zapahe? Doma. Kot je bila do sedmih zvečer doma tudi žena, ko je odšla na zabavo Kemijskega inštituta, saj je tam zaposlena. »Razkomotil sem se, saj nisem imel več namena oditi od doma. Preoblekel sem se v modro trenirko in sivo mikico. Bil sem na kavču, gledal televizijo, se igral s psičko Piko, okrog 19.30 je od doma odšla tudi hčerka, rekla je, da gre na telovadbo.«

S kavča se bojda ni premaknil ves večer, med brskanjem po računalniku je izvedel za streljanje na Viču, hči se je domov vrnila okrog desetih, žena pa uro pozneje. »Bila je prestrašena, vprašala me je, ali sem slišal, da so ustrelili Jamnika, in sem ji odvrnil, da sem prebral na spletu.«

Morilec v tujini, organizator 
v Sloveniji?

Tudi Novičev zagovornik Jože Hribernik že od dneva aretacije benti, da se Novič ni maščeval Jamniku: »Kakšne zamere neki! Pet let je minilo, odkar je zapustil inštitut, v vsem tem času pa Jamnika niti videl ni, kaj šele da bi toliko časa razmišljal o njem in o nekakšnem maščevanju. Zaslišali smo svojce, potrjujejo njegov alibi. Bil je doma, v sobnih copatah je s psom sedel na kavču in gledal televizijo.«

Tudi zdaj, ko je obtožba vložena, Hribernik vztraja, da je klient nedolžen, zato bo proti obtožbi vložil ugovor. »Da bi bil morilec on, je totalno nora ideja, da bolj nora ne bi mogla biti. Če odmislim vse druge neresnice, s katerimi poskušajo naprtiti krivdo Noviču, naj opozorim zgolj na misijo nemogoče. Kraj zločina je od njegovega doma oddaljen kilometer in pol ali še več. Do tja moraš prečkati progo in Tržaško cesto, na poti je kakih pet semaforjev, najmanj dva sta nenehno rdeča. On pa naj bi v štirih ali petih minutah od doma prišel do parkirišča, umoril človeka in bil čez pet minut spet doma. Dvanajst minut je imel torej na razpolago. Saj to je nemogoče, toda prav taki so očitki na njegov račun.«

Kaj pa smodniški delci, ugotovitve naših forenzikov Noviča močno obremenjujejo? Na klientov plašč, roke in lase naj bi prišle med enim od streljanj v strelskem društvu, da je to povsem mogoče, naj bi Hriberniku sporočil tudi eden najvidnejših evropskih strokovnjakov za balistiko, ki celo tudi meni, da so slovenski kolegi udarili mimo.

Če ne njegov klient, kdo je potem umoril Janka Jamnika? »Ne vem, vem pa, kako bi lahko prišli do njega. To sem jim rekel, a jih očitno ne zanima. Morilec je zagotovo že zdavnaj na tujem, organizator pa je v Sloveniji, o tem sem prepričan. Likvidacija je bila skupinsko načrtovana in narejena, glede na vse znano pa je popolnoma blazna že sama misel na to, da je šlo za samostojni akt enega 60-letnega gospoda.«