POSKUS UMORA

»Odkar sem te udaril, se nikogar več ne bojim«

Objavljeno 09. januar 2013 14.16 | Posodobljeno 09. januar 2013 14.18 | Piše: Primož Škerl

Varnostnik je pazil, da se Gorazd Bombek in sin Darko ne bi stepla.

Gorazd Bombek. Foto: Primož Škerl/Delo

CELJE – Kot je bilo pričakovati, je bil že četrti začetek glavne obravnave zoper 53-letnega Gorazda Bombka, ki se od marca 2000 zagovarja za poskus umora starejšega sina Darka, zelo buren in nabit s čustvi. Sodišče je prisluhnilo obtoženčevim zahtevam po postavitvi varnostnika, kajti spet ni manjkalo veliko, da bi si oče in sin celo v sodni dvorani skočila v lase. Vsebinsko in tehnično zahtevno sojenje v številnih elementih močno spominja na obravnave družinskih sodišč, kjer čustva kar bruhajo na plan. Tega se zaveda tudi sodnica Mojca Turinek, ki je vodstvu celjskega okrožnega sodišča podala zahtevek za lastno izločitev, a so ga zavrnili.

Bombek je v zagovoru komaj še nadzoroval nivo adrenalina. »Itak boste spet zavrnili vse dokaze, ki jih bom predlagal. V obtožnici so same neumnosti. Darko me je prvi napadel, udaril me je z longeto in mi prebil ustnico, vrglo me je ob zid, odrinil sem naju k nasprotnemu zidu, držal me je za roko. Trajalo je nekaj sekund. Potem je odšel v svojo sobo in se še naprej drl, kako me bo ubil. Pa sem ga vprašal: 'Koga boš ti ubil?' Vrgel sem ga na posteljo in skočil nanj. Udaril ga nisem. Zakaj? Nisem nasilnež, kot me prikazujete tukaj.«

V kričanje sta se vključila tudi odvetnika

Zdaj 30-letni in 120 kilogramov težak Darko se včeraj niti v grobem ni mogel več spomniti podrobnosti incidenta z očetom. »Sprla sva se, prijel me je za vrat, posredovala je mama, šel sem k zdravniku. Dogodke si poskušam izbrisati iz glave. Nisem si mislil, da bo kazenski postopek tako dolgo trajal.« Darko, ki mu je sodnica nato prebrala štiri zapisnike njegovih pričevanj, ki se zelo razlikujejo od očetovih, se je precej bolje obvladoval. A jasno je bilo, da bodo emocije slej ko prej privrele na dan. Ko mu je oče očital lažne kazenske prijave, surovo ravnanje z mlajšim sinom Urošem, obdobje šolanja in vedenja v tistem obdobju, je tudi Darku zavrelo. »Vseskozi si nas teroriziral, umikali smo se ti, zdaj se prikazuješ kot žrtev. Zadnji si, ki bi se ga bal. Odkar sem te udaril, se nikogar več ne bojim.«

Ko sta se v kričanje drug čez drugega vključila še odvetnika, ni imelo več smisla nadaljevati, zato je Turinkova zaslišanje oškodovanca, ki sicer zahteva 50.000 evrov odškodnine, prekinila. Darko je še prej povedal, da za poškodbe na vratu, ki naj bi bile posledica davljenja, zdravnik specialist pa jih ni zaznal, sploh ni vedel, kajti po zdravniško pomoč je odšel zaradi zamenjave longete in bolečin v prstu, ki so bile posledica udarca v očetovo ustnico. »V ogledalo se nisem gledal, bolela me je kost na roki, ne vem pa, ali sem se tudi pri padcu na trtico kaj poškodoval.« V nadaljevanju sojenja bodo zaslišali še zdravnike in izvedence.

Deli s prijatelji