SLOVO OD ŽRTVE LEDU

Od Nejca, ki je dal življenje v ujmi, se je poslovil
 tudi predsednik Pahor

Objavljeno 12. februar 2014 12.05 | Posodobljeno 12. februar 2014 13.21 | Piše: Aleš Andlovič

Na Ptuju je za mladim junakom jokala nepregledna množica.

PTUJ – Tudi nebo je jokalo za 20-letnim Nejcem Mesaričem, od katerega so se njegovi najbližji sorodniki, prijatelji in znanci včeraj popoldne v močnem nalivu poslovili na novem ptujskem pokopališču. Poleg očeta, mame, brata, dedka in drugih sorodnikov je bilo med ogromno množico opaziti obraze ljudi, ki jim je Nejc po ledeni ujmi poskušal pomagati. Jim povrniti elektriko, brez katere so bili na Pohorju že več dni.

»Človeško življenje ni vredno toliko. Raje bi bili ljudje še brez elektrike dan ali dva, kot pa da je ugasnilo tako mlado življenje,« je na družabnem omrežju zapisala Nejčeva prijateljica. O tem, zakaj se je morala zgoditi tragedija in ali je ne bi bilo mogoče preprečiti, se še vedno sprašujejo Nejčev oče Matjaž, mama Lidija in brat Aleks, odličen športni ribič.

Tudi pokojnemu Nejcu je bila ljubezen do tega športa položena v zibelko. Tako njegov dedek Oto kot tudi oče Matjaž sta bila strastna športna ribiča. Kot se rado zgodi, sta učenca prerasla učitelja, Nejc in Aleks Mesarič sta bila člana slovenske reprezentance in večkrat nastopila na svetovnih prvenstvih. Tudi veliko ljudi iz ribiških krogov je žaro s posmrtnimi ostanki mladega, nadarjenega Nejca včeraj pospremilo na njegovi zadnji poti. Prijatelji so bili šokirani. Ni jih bilo malo, ki so Nejca poimenovali kar junak. Slovenski junak, ki je odšel, ker je pomagal drugim v stiski. Kaj se je tragične sredine noči minulega tedna dogajalo v naselju Rep na pohorskih strminah nad Slovensko Bistrico, je še vedno zavito v tančico skrivnosti.

Preiskava 
v slepi ulici?

Takoj po nesreči se je začela obsežna kriminalistična preiskava, vendar izsledkov za zdaj še ni. Kdo je kriv, da je bil v omrežje spuščen električni tok? Se je zgodila človeška ali tehnična naprava? Odgovorov svojci Nejca Mesariča še niso dobili. Tudi na Elektru Maribor o vzrokih za nesrečo molčijo, češ da so odgovore podali pristojnim. Zato pa je predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič napovedal: »Treba je poudariti, da so bile naše ekipe na terenu že pet dni. Upoštevati bomo morali, da so ves čas delovale izjemno intenzivno, in večji poudarek bomo dali počitku.« Besede, ki so za marsikaterega delavca balzam na rane, toda slaba tolažba za svojce pokojnega Nejca. In kdo je v omrežje spustil električno energijo, ne da bi se prepričal, ali so vodniki zares popravljeni in ali so odstranjene vse veje s srednjenapetostnega daljnovoda? Kot so nam dejali poznavalci razmer, se tok v omrežje spušča fizično, zato se bo izgovarjati na tehnično napako silno težko.

Poleg kriminalistov nesreča zanima tudi inšpektorja inšpektorata za delo, ki bo natančno preučil, ali so bili izvedeni vsi varnostni ukrepi. Da delavci ptujskega gradbinca Jožeta Ferčeca, ki so bili podizvajalci del in so samo odstranjevali podrto drevje ter odlomljene veje, niso premogli niti primernih luči, saj so si v trdi temi svetili z mobilnimi telefoni, je nadvse skrb vzbujajoče. Svoj delež k nesreči je pridalo tudi dejstvo, da območje pod kmetijo Ačko, kjer se je zgodila tragedija, ni pokrito s signalom mobilnih telefonov.

Srce ni zdržalo

Tempo, s katerim so se reševanja posledic ledene ujme lotili delavci, je bil zares ubijalski. Nejc Mesarič je bil s sodelavci tragičnega dne že od sedme ure zjutraj na terenu. Čeprav je bilo sprva dogovorjeno, da se ob 17. uri vračajo domov, so tik pred zdajci od zaposlenih na Elektru Maribor dobili poziv še na popravilo omrežja na območju Tinja. Čeprav so vsi delavci, ki so bili tragičnega večera na Pohorju, po nesreči zatrjevali, da so se tudi sami dotikali spornega »kabla«, ki je visel pol metra nad tlemi, pa se je dovod elektrike vzpostavil prav v trenutku, ko se je električnega vodnika držal Nejc. Da so plameni švigali dvajset metrov naokrog, ni treba posebej poudarjati, saj je po žicah daljnovoda stekla elektrika z napetostjo 20 kilovoltov. Možnosti, da bi lahko Nejc preživel, so bile zelo majhne. Ne glede na njegove ožganine udara elektrike ni zdržalo njegovo srce, ki se je ustavilo in se na vse poskuse oživljanja z defibrilatorjem ni odzivalo.

Nejčeva službena pot je bila zelo kratka. Izučil se je za okoljevarstvenega tehnika, a zadnja dva meseca delal pri samostojnem podjetniku s Ptuja. »Zelo rad je odhajal v službo,« nam je razložil njegov oče Matjaž. Še posebno zdaj, ko je lahko pomagal ljudem v stiski. Tudi njegovi prijatelji, ga bodo vedno nosili v svojih srcih. »Spomnim se njegovih legendarnih besed: 'Legenda bila, legenda odšla.' Žal zdaj to velja tudi zanj,« se je na prijateljevo smrt na družabnem omrežju odzval Timi.

Pahor prišel, Bratuškova poslala venec

Da je bil Nejc Mesarič junak, ki je svoje življenje izgubil, ker je želel pomagati drugim, menijo tudi vplivneži iz vrha slovenske države, ki so se včeraj želeli osebno posloviti od mladeniča. Med pogrebci je bil predsednik države Borut Pahor, predsednica vlade Alenka Bratušek in predsednik državnega zbora Janko Veber pa sta v najstarejše slovensko mesto poslala žalna venca. Več kot 2000 ljudi, tudi ogromno ptujske mladine, je želelo Nejca v močnem nalivu pospremiti na njegovi zadnji poti, med njimi veliko ribičev, govorci so se vrstili drug za drugim, skozi celotno ceremonijo pa so odmevale dalmatinske ribiške pesmi. Nejčeve priljubljene pesmi je pela ptujska Vokalna skupina Melos.

Deli s prijatelji