Očitki o trgovanju s krvjo le krinka za razrešitev direktorja?

LJUBLJANA – »Do tistega krivičnega in nezakonitega sklepa o razrešitvi 25. oktobra 2012 sem bil lahko borec, po tem dogodku pa so me začeli diskreditirati,« je včeraj na ljubljanskem delovnem sodišču povedal nekdanji direktor Zavoda RS za transfuzijsko medicino (ZTM) Igor Velušček in dodal, da je bil zaradi odločitve sveta zavoda, da je pri svojem delu kršil zakonodajo, čez noč »izoliran« in »ožigosan«. Sodelavci, kot pravi, so se ga začeli izogibati, zaradi česar je imel zdravstvene težave. »Tega ne bi privoščil nikomur in ni denarja, ki ti lahko povrne te bolečine,« je še povedal ob zaključku sojenja.

Še danes je namreč prepričan, da je vseskozi ravnal zakonito in da so bili v ozadju njegove razrešitve očitno nekateri drugi interesi. Vse se je začelo v začetku aprila tistega leta, ko je v javnosti kot strela z jasnega udarilo poročanje enega izmed medijev, da naj bi ZTM kri, ki jo zbere s krvodajalskimi akcijami brez javnih razpisov, namenil za predelavo, nato pa jo prodajal nazaj: »Šlo naj bi za milijone evrov dobička od krvodajalskih akcij, denar pa naj bi (ZTM, op. a.) posojali izbranim firmam, ki kreditov ne vračajo.« Velušček je vse očitke v celoti zanikal, tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar pa je nato uvedel izredni upravni nadzor na ZTM in ta je pokazal različne nepravilnosti pri sklepanju pogodb, ki bi zaradi svoje višine zahtevale postopek javnega razpisa, ter nepravilnosti pri izplačevanju delovne uspešnosti nekaterim zaposlenim.

Čeprav nadzor ni odkril nobenih očitanih manipulacij pri prodaji krvi in krvnih pripravkov, je bil glavni poudarek v poročilu nadzornikov usmerjen v cenovna odstopanja pri sveži zamrznjeni plazmi. Kot izhaja iz poročila, je ZTM to kupoval od transfuzijskih centrov v Celju in Mariboru (63 evrov za liter), nato pa jo je, poleg tiste, ki jo je proizvedel sam, bolnišnicam prodajal po 280 evrov. S tem je, kot je ugotavljal minister, ZTM leta 2011 na račun javnih zdravstvenih zavodov dobil več kot dva milijona evrov. Takšno cenovno politiko je Gantar označil za moralno sporno in napovedal spremembo pravilnikov za določanje cen.

Volušček je opozoril, da je ceno 280 evrov za sveže zamrznjeno plazmo, namenjeno klinični uporabi, določilo ministrstvo. Cena 63 evrov pa velja za plazmo, ki je namenjena predelavi. »Če me je hotel zamenjati, bi to tudi lahko naredil,« je potem, ko je Gantar napovedal njegovo razrešitev, še povedal Velušček in dodal, da so navedbe ministrstva slabe ne samo za ZTM, ampak tudi za krvodajalstvo in slovensko zdravstvo nasploh.

Navodila o razrešitvi prišla z ministrstva

Čeprav so na zavodu izdelali tudi odzivno poročilo na ugotovitve nadzora, s katerim so vse očitke zavrnili, se svetu zavoda, ki ga je vodila Andreja Grabner, ni zdelo vredno razpravljati o ugotovitvah iz obeh dokumentov. Kot razlog za razrešitev je navedla nezakonitosti v poslovanju, ki jih je ugotovila komisija za notranji nadzor in ne (pre)visoke cene pri prodaji sveže zamrznjene plazme. Da je bil postopek razrešitve nezakonit, je že takrat poudarjal Velušček, saj minister ni izdal odločbe, v kateri bi navedel nepravilnosti, ukrepe in roke za razrešitev. Izpostavil je, da je predsednica sveta zavoda pojasnila, da so navodila za razrešitev dobili na ministrstvu za zdravje in da so potem tudi izglasovali rešitev.

Obe poročili sta z ministrstva romali na računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije, kjer pa nepravilnosti niso ugotovili. To je na sodišču včeraj potrdil novi direktor ZTM Danijel Starman. »Moja želja je, da se ta zadeva čim prej konča in da zavod lahko naprej normalno posluje,« je povedal in dodal, da nepravilnosti pri poslovanju zavoda ni našel in da teh nista ugotovila niti računsko sodišče in KPK. Ali je bila Veluščkova razrešitev nezakonita in ali mu zaradi tega, kot navaja v tožbi, pripada razlika med plačo po razrešitvi in plačo, ki bi jo kot direktor še naprej prejemal, ter 25.000 evrov odškodnine, bo znano v nekaj tednih, ko bo sodišče sporočilo svojo odločitev.