KOPER – Kar 11-krat v sedmih letih je bil 31-letni Izolan Miha Stanič hospitaliziran v idrijski psihiatrični bolnišnici. Toda ko je bil doma, je več kot očitno prekinjal terapijo in tako je bilo tudi letošnjega maja, ko je pod vplivom svoje bolezni zagrešil očetomor. Aleksandra je potolkel z macolo, mu z ročno žago odžagal glavo in z nožem odrezal spolni ud.
Na koprskem okrožnem sodišču je psihiater Vasja Rejec dejal, da psihiatri bolnikom ne morejo videti v možgane, v njihovo dušo, na to, kar mislijo, ter pripomnil, da je Mihovo bolezen, paranoidno shizofrenijo, mogoče le zdraviti, ne pa tudi ozdraviti.
Po za javnost delno zaprtem sodnem postopku so Staniču izrekli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v ustanovi. Ta lahko traja najdlje pet let, a Stanič torej tudi takrat ne bo ozdravljen. Če za njegovo nadaljnjo hospitalizacijo ne bodo obstajali zdravstveni razlogi, ga bodo z mariborske enote za forenzično psihiatrijo preprosto odpustili in spet bo prepuščen samemu sebi, okolici ter zdravilom, ki jih bo jemal ali ne. In če jih ne bo, se bodo simptomi bolezni znova poslabšali.
Kaj se je skuhalo v njegovi glavi, da je zagrešil tako hudo kaznivo dejanje, Stanič ni povedal. Na glavno obravnavo ga iz Maribora sploh niso pripeljali, na zaslišanju pred preiskovalno sodnico pa je prepeval pesem La mula da Parenzo (Dekle iz Poreča). Psihiatri, ki so ga obravnavali, vedo povedati, da je bil pod vplivom svoje bolezni sovražno nastrojen do članov svoje družine, prepričan je bil namreč, da ga ti zastrupljajo.
Ko ga je izvedenec za psihiatrijo obiskal v Mariboru, je bil po poročanju Primorskih novic privezan na posteljo, na obrazu je imel masko, ker je pljuval po osebju, agresivnost pa kljub terapiji ni popustila. Pogovor z njim je bil skoraj nemogoč, na nekatera izvedenčeva vprašanja je odgovoril, da je to poslovna skrivnost, nato pa se odločil, da ne bo ničesar več komentiral.
Miha Stanič je bil med očetomorom popolnoma neprišteven, zato ni kazensko odgovoren. Predsednica petčlanskega senata Orjana Trunkl je odločitev o izreku ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja pospremila z besedami: »Bolezen je vzrok za to, kar se je zgodilo, saj je odklanjal psihiatrično terapijo. V tem primeru imamo dve žrtvi, obe sta žrtvi bolezni, žrtev je vsa družina.« Odločitev sodišča je pravnomočna, saj sta se obe strani, obramba in tožilstvo, odpovedali pravici do pritožbe.