RODINE – Tragični dogodek, katerega okoliščine niso bile nikoli dokončno pojasnjene, tudi zato, ker se je osumljeni Veljko Labović pravočasno umaknil v rodno Črno goro, se je zgodil 23. septembra 1997 v trgovini Lipice v Lescah. Takrat 41-letni Labović, nekdanji podčastnik JLA in mojster borilnih veščin, ter 38-letni Roman Rodman z Rodin sta se sporekla zaradi prometnega prekrška. Prepirala sta se že na parkirišču in nadaljevala v trgovini.
Sledil je pretep, v katerem je Labović uporabil znanje borilnih veščin, in Rodman se je hitro znašel na tleh. O dogodku je bila obveščena policija, ki je osumljenca kmalu zaslišala. Tedaj so se začele igre, ki jih ni mogoče razumeti. Policist, ki je zbiral podatke o Laboviću, je namreč ugotovil, da gre za tujega državljana, in predlagal, da ga pridržijo. Toda iz kranjske policijske centrale so mu odgovorili, da to ni potrebno.
Koma in smrt
Medtem so se zdravniki borili za Rodmanovo življenje, čeprav sprva ni kazalo na hujše poškodbe. Toda že prvo noč po pretepu je Rodman padel v komo, po nekaj dneh, 1. oktobra zvečer, pa je umrl. Policija je takrat zagrešila prvo napako: po tragičnem razpletu so na dan Rodmanove smrti osumljenega Labovića obvestili, da bodo zoper njega vložili kazensko ovadbo. V noči na 2. oktober je Labović na vrat na nos z družino zbežal iz Slovenije.
Pomemben je čas Rodmanove smrti: sreda, 1. oktobra, ob 20.15. Ker naj bi Labović zapustil svoje stanovanje na Bledu v noči na 2. oktober, pomeni, da je bil takoj po Rodmanovi smrti o tem tudi obveščen.
Pozneje so na policiji odgovarjali, da do Rodmanove smrti ni bilo razlogov za pridržanje osumljenca, strokovno mnenje pa je temu nasprotovalo; takoj ko je Rodman padel v komo, je nastopil razlog za Labovićevo pridržanje.
Sledila je javna polemika o nestrokovnosti policije, kjer so zanikali, da je nekdo iz njihovih vrst Labovića obvestil o ovadbi. Na laž je vse postavil kar načelnik kranjskega urada kriminalistične službe Boštjan Sladič, ki je na televiziji javno izjavil, da so osumljenca res obvestili. Dodal je še, da pred vložitvijo ovadbe vselej obveščajo osumljence. S povsem nasprotno izjavo pa je javnost presenetil direktor kriminalistične policije Marjan Pogačnik, ki je zagotavljal, da policija nikoli ne obvešča osumljencev o vloženih ovadbah.
Igračkanje z javnostjo je sprožilo veliko ogorčenja, primer so pod drobnogled vzeli tudi politiki. Tedanji notranji minister Mirko Bandelj je ukazal dodatno preiskavo o policijskem ravnanju, a ta ni odkrila napak. Jasno, preiskovali so sami sebe.
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je javno obljubil, da bodo zadevi prišli do dna. Bandelj in Podobnik sta se spopadala tudi prek medijev, posledica dvomljive obravnave Rodmanove smrti pa je bil odstop tedanjega načelnika kranjske uprave za notranje zadeve Ivana Hočevarja.
Napačno zdravljenje?
Veljko Labović, obtožen povzročitve posebno hude telesne poškodbe, se na sodišču ni pojavil. Njegov odvetnik ga je večkrat opravičil z izgovorom o bolezni in dodal, da njegov varovanec obžaluje dogodek, a se ne počuti krivega.
Po razpisu mednarodne tiralice za Labovićem je ta za Novice spregovoril iz Črne gore. »Mislim, da ste me brez razloga dovolj popljuvali. Resnica je taka, da sem se odločil umakniti iz Slovenije, ker je bilo vzdušje naperjeno proti meni. Nisem verjel v pravični in korektni sodni postopek. O vlogi policije pa ne morem razpravljati. Lahko le dodam, da so mediji iz mene naredili pošast. Sicer pa se za Rodmanovo smrt ne čutim krivega. Nekoč bomo že razčistili. Ali se je kdo vtaknil v morebitno napačno zdravljenje Romana Rodmana? Pozanimal sem se pri zdravnikih in potrdili so moje sume, da v bolnišnici le ni bilo vse najbolj strokovno opravljeno. To je bistvo, za svoj del odgovornosti pa sem pripravljen odgovarjati. Ko bo čas.«
Maja 2006, skoraj devet let po smrti Romana Rodmana, so Labovića v Kranju v odsotnosti obsodili za povzročitev smrti iz malomarnosti na dve leti pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo in na triletni izgon iz države. Državni tožilec je zahteval tri leta zapora, po sodbi pa sta obe strani napovedali pritožbo. V času obravnavanja pritožb obrambe in tožilstva je postopek absolutno zastaral in ostalo je pri izrečeni kazni.
Napaka za napako
Prva informacija je tožilstvo dosegla na dan pretepa, drugo poročilo je sledilo takoj, ko je Rodman padel v komo. Dežurna tožilka je zahtevala, da policija sestavi ovadbo, kajti, kot je dejala, »zadeva postaja resna«. A ovadba na podlagi tožilske zahteve je bila sestavljena šele 3. oktobra, dva dni po smrti in tri dni zatem, ko je Labović že odpotoval.
Ostalo je pri le odstopu načelnika kranjske UNZ, minister Bandelj pa s tem, ko je dobrohotno ugodil prošnji načelnika Ivana Hočevarja za odstop, in sicer predvsem zaradi umirjanja razmer, ne pa zaradi strokovnih napak, dejansko ni priznal nobene policijske krivde. Torej: nihče ni bil kriv, napak ni bilo, Hočevar pa je kljub temu odstopil.
