KRANJ – Štiri mesece je mimo, odkar je v vasici Bašelj odjeknil strel. Zgodilo se je zvečer, naslednji dan pa je policija sporočila: »Enainšestdesetletnik je streljal s pištolo znamke Luger, za katero ni imel ustreznih dovoljenj, v 30-letnika.« Na kranjski policijski upravi so še dodali, da so ranjenega odpeljali v ljubljanski klinični center in ni več v smrtni nevarnosti, starejšega pa so pridržali. Po zaslišanju pred preiskovalno sodnico so ga odpeljali v pripor, kjer je bil do danes. Kmalu se je izvedelo, da je zadnji septembrski teden Janez Bizjak streljal na lastnega sina Marka, ta je dobil poškodbe v predelu trebuha.
Oče Janez Bizjak, na sodišče so ga privedli vklenjenega kot okorelega kriminalca, kar je izzvalo nemalo začudenja, je teden dni pred narokom brez omahovanja priznal dejanje. Tožilstvo ga je po obtožnici bremenilo poskusa uboja in kaznivega dejanja nedovoljenega posedovanja orožja in prometa z njim. Zanimivo, tudi sam je bil žrtev družinskega nasilja, saj je v preteklosti Janeza njegov oče, ki je imel takrat že več kot 80 let, zabodel z nožem in ga menda kar hudo poškodoval. Tožilstvo je na predobravnavem naroku zanj zahtevalo enotno zaporno kazen dveh let. »Sin je bil enkrat pri meni v zaporu. Malo sva se pogovarjala. Žal mi je,« je bil malce zmeden na prostoru za priče ata Bizjak: »Pol hiše sem prepisal na hčerko, pa so zaradi tega nastajali spori. Sinu sva z ženo rekla, da mu bova prepisala drugo hišo, tisto ženino, staro. Svoje mu nisem hotel prepisati, da je ne bi zarubili. Ima veliko položnic, ne vem, ali jih plačuje.« Bizjak je povedal, da je tistega dopoldneva popil dve pivi in okoli sedem žganjic. Popoldne mu je kolega prinesel tri litre vina: »Vina je zmanjkalo, potem je sin prinesel še dva litra.
Kolega je odšel, naprej sva pila s sinom
Debata se je začela okrog hiše in sva se sprla. Rekel je, da bo zgoraj vse postrelil. Odšel je ven iz hiše, potem sem videl, da se je vrnil. Vzel sem pištolo za zaščito, menil sem, da se je svoje prej povedano mislil udejanjiti.« Sin Marko, ne bi mu bilo treba pričati zaradi statusa privilegirane priče, ker je sin obtoženega, se je vendar odločil za izpoved pred sodnico: »Vse drži, kar sem povedal na zaslišanju. Ne zahtevam nobene odškodnine. Delam sezonsko, nimam redne zaposlitve. Z očetom sva v dobrih odnosih, vsaj z moje strani. Samo včasih se spreva. Vsi mi težijo, vsi domači. Rekli so mi, da bom dobil staro hišo, bil sem zadovoljen, ampak so bili drugi proti, da to dobim, predvsem sestra.« Sin se je spomnil, da sta tisti večer skupaj pila v garaži: »V garažo je prišel zet Matej Lukanc in rekel, da prepirov ne bo več poslušal. Rekel sem mu, da je najbolje, da ubijem sebe, pa bo vse rešeno. To, da sem rekel, da bom vse postrelil in zažgal, kar pravi Matej, ni res. Šel sem ven, pred staro hišo sem sedel pol ure in se vrnil, očetu sem želel povedati, da se ne nameravam več nikoli prepirati, pa se je zgodilo.« Zet Matej oziroma zunajzakonski partner hčerke obtoženega, je med drugim povedal: »Z Bizjakovimi se poznam petnajst let, o Janezu nimam kaj slabega povedati. Kadil sem na balkonu in iz garaže slišal, da je Marko atu očital, da on ni dobil ničesar, in podobne stvari. Šel sem dol do njiju in mu rekel, naj to pove meni in svoji sestri, ne pa da mori očeta. Grozil je, da nas bo vse pobil in zažgal hišo. Nič ni rekel, da bo ubil sebe.«
Ob uporabi omilitvenih določil so Janezu Bizjaku izrekli eno leto in sedem mesecev zaporne kazni, kamor se všteje priporna doba.
