MARIBOR – Avgusta so od silovite eksplozije in požara stanovanjske hiše ob Cesti XVI. divizije v mariborski mestni četrti Pobrežje minila že tri leta, a zgodba glede tega še vedno ni v celoti končana. Zaradi požara sta bila Ramadan Maljoku in njegov hrvaški kolega Loris Benčić oktobra 2012 pravnomočno obsojena na triinpolletno zaporno kazen, na mariborskem okrožnem sodišču pa se je znašla tožba Maljokujevega mladoletnega sina (zastopa ga njegova mama Šermina Maljoku) in Maljokujeve sestre Bajramše Haliti, ki zahtevata, da jima zavarovalnica izplača 119.904 evre odškodnine za hišo, ki so jo morali po požaru porušiti.
Naročil požig, da bi prišel do zavarovalnine
Primer na prvi pogled sploh ne bi bil tako zanimiv, če v celotni zgodbi ne bi nastopal sam Ramadan Maljoku. Preiskovalci so namreč ugotovili, da je bil ravno on tisti, ki je Benčiću (obsojen je bil zaradi povzročitve splošne nevarnosti) ter še dvema hrvaškima pajdašema, Ašmetu Halitiju in Petru Čuiću, naročil požig lastne hiše, da bi pobral skoraj 120.000 evrov zavarovalnine. Medtem ko je bil Maljoku v času požiga z družino na počitnicah nedaleč stran od Banjol (od koder prihajajo požigalci), so omenjeni trije Hrvati hišo polili z vnetljivo tekočino, a so bili pri tem tako amaterski, da je zaradi nakopičenih vnetljivih hlapov odjeknila silovita eksplozija. Pri tem je bil najhuje ranjen Benčić, saj je utrpel 60-odstotne opekline, tako da so se morali zdravniki več dni boriti za njegovo življenje, njegova kolega pa sta pobegnila na Hrvaško. Njiju je šele po dveletnem begu dosegla roka pravice (obsojena sta bila na pogojno kazen na poldrugo leto zapora s preizkusno dobo petih let).
Maljoku, ki ga je zapor doletel zaradi napeljevanja kolegov k uničenju hiše z namenom, da bi se družina dokopala do zavarovalnine, je namreč kupil in trem pajdašem nastavil vlomilsko orodje, sveče in barvo v razpršilu, saj so storilci imeli nalogo razbiti pohištvo in zidove popisati z grafiti, žaljivimi do Romov, da bi preiskovalce speljali na napačno sled. A se načrt ni izšel.
Bo sin prišel
do odškodnine?
Družina naročnika požiga zdaj verjetno upa, da se jim bo izšel načrt, da bi do odškodnine prišli s tožbo proti zavarovalnici. Problem je namreč v tem, da lastnik hiše ni obsojeni Maljoku, ampak njegov mladoletni sin. Zavarovanje za hišo pa je sklenila obsojenčeva sestra, ki pa je hišo z darilno pogodbo prenesla na nečaka. Po prepričanju odvetnika Viktorja Osima (ta je že v kazenskem postopku branil Maljokuja), ki v tožbi zastopa Halitijevo in Maljokujevega sina, bi morala zavarovalnica odškodnino otroku izplačati, zavrnil je tudi očitke, da je bilo sklepanje zavarovalne pogodbe za hišo le fiktivno. Po njegovem mnenju lahko zavarovalnica po izplačilu zavarovalnine uveljavlja regresni zahtevek do očeta in zoper njega vloži tožbo. Kot že rečeno, je zavarovanje za hišo sklenila Halitijeva, ko je bila še lastnica hiše. Glede prenosa lastništva hiše z darilno pogodbo na mladoletnega nečaka pa trdi, da se je v pogodbi zgodila napaka, saj je imela v mislih, da otrok postane lastnik hiše ob njeni smrti. Ravno zato je hotela pogodbo razveljaviti, a ji tega ni dovolil center za socialno delo, saj se je postavil na stran otroka kot obdarovanca.