MARIBOR – Danes se bo na mariborskem okrožnem sodišču nadaljeval predobravnavni narok 45-letnemu Aleksandru Begantu, ki je konec letošnjega junija ubil svojo zakonsko partnerico Alenko Eleno Begant. Načeloma naj bi obtoženi in okrožno državno tožilstvo sestavljali dogovor, da bi oče dveh mladoletnih otrok priznal krivdo in sprejel kazen 20 let zapora, manjkajo le še detajli in avtogrami pod sporazum. Ne glede na razplet na sojenju Aleksandru Begantu bosta otroka (dopolnila sta deset in dvanajst let) odraščala brez mame in očeta. Prva počiva na pokopališču v Limbušu, drugi bo zaprt za rešetkami največjega slovenskega zapora na Dobu.
Stričeva ponudba
Medtem ko bo sodnica Danila Dobčnik Šošterič danes odločala o nadaljnji usodi Aleksandra Beganta, njegova otroka težko otroštvo preživljata drugje. »Po tragediji je že bila določena rejniška družina iz Lenarta, ki naj bi oba prevzela. Pogovoril sem se z ženo in naposled sva sklenila, da ju vzameva k sebi. Seveda sta se tudi otroka strinjala, da gresta živet k nama, k stricu in teti,« nam je uvodoma pojasnil 53-letni Igor Pravdič. Starejši brat Aleksandra Beganta niti trenutek ni premišljeval, da nečakinje in nečaka ne bi sprejel pod svojo streho, čeprav v 50 kvadratnih metrov velikem stanovanju v bloku sredi Maribora prostora ni na pretek. Toda možakar, ki dela kot receptor in varnostnik, se ni obotavljal niti sekundo, čeprav so se z bratovo družino pred tragedijo obiskovali le ob praznikih.
Toda Igor Pravdič si niti v sanjah ni znal predstavljati, koliko težav bo prevzem skrbništva nad nečakinjo in nečakom povzročil njegovi družini. »Sposoditi sem si moral že 600 evrov, saj drugače ne bi zmogel plačevati vseh stroškov, ki so nastali po tragediji,« je priznal Pravdič in pojasnil, da ne gre le za finančne težave: »Spremeniti je bilo treba navade. Otroka domala ne jesta mesa, hladilnik je treba polniti na drugačen način, kot sva bila vajena z ženo. Tudi waldorfska šola, ki jo obiskujeta otroka, ni zastonj. Za vsakega je treba odšteti sto evrov na mesec.«
Poleg tega se je Igor Pravdič še na vse pretege trudil, da bi otroka živela kolikor se da enako kot pred tragedijo. Fant še naprej obiskuje lokostrelstvo, iz društva pa so sporočili, da razumejo nastalo situacijo in fantu ne bodo zaračunavali vadnine. Tudi dekle je ostalo aktivno v karate klubu, ki jo je navduševal pred družinsko tragedijo.
Uvidevni komunalci
Kot da Igor Pravdič in njegova žena že ne bi imela zadosti težav z lastno invalidno hčerko, ki je bila že trikrat operirana na srcu, bosta zdaj nosila še breme vzgojiteljev svojega nečaka in nečakinje. »Ni nama težko, čeprav sem od ljudi pričakoval več sočutja,« je priznal Pravdič. Pri tem je mislil predvsem tiste, ki jih je prosil, ali bi lahko družini, ki jo je pretresla tovrstna tragedija, odpisali dolgove. Ni šlo za visoke številke, le 100 ali nekaj več evrov, a je Igor Pravdič marsikje naletel na gluha ušesa ali birokratsko togost. »Tako pri mariborskem distributerju električne energije ni bilo volje, da bi mi odpisali 69 evrov dolga ali mi vsaj omogočili odplačilo na obroke, saj trenutno ob svoji majhni plači tega nisem sposoben pokriti. Zato pa sem bil prijetno presenečen pri komunalnem podjetju za odvoz smeti, kjer so nastalo situacijo razumeli in nam kmalu odpisali dolg ter kante za smeti nemudoma odpeljali,« je s cmokom v grlu razlagal Pravdič.
Takoj po tragediji, ko sta otroka izgubila mamo, sta potrebovala čas zase. »S hčerko smo se odpravili na morje, da bi vsaj malo pozabila na vse nevšečnosti. Fant, ki ima vsega dvanajst let, je mislil, da mora skrbeti za ostarela dedka in babico, ki sta v Limbušu živela čez cesto, zato sem ga ob vikendih večkrat peljal na vikend v Kamnico, da je lahko še naprej živel neobremenjeno otroško življenje,« je nadaljeval Igor Pravdič. Ta je s skrbništvom prevzel tudi materialno poslovanje otrok. Ker bo zapuščinska razprava šele čez nekaj mesecev, pa se novonastala družina iz meseca v mesec bori za preživetje. Alenka Elena in Aleksander, ki je trenutno v priporu, sta pustila kup kreditov. Skupaj je za hišo slabih 70.000 evrov dolga in Igorju Pravdiču se zdi domala nemogoče, da bo družinsko hišo v Limbušu mogoče rešiti pred prodajo.
Na obisku pri očetu
»Že doslej sem moral plačati nekaj obrokov njunih kreditov. A ves denar ne odtehta tega, kar sta otroka imela pred tragedijo. Da sta imela starše, je bil največji luksuz, ki jima ga ne morem dati v isti obliki. Najbolj srečen bom, če bosta otroka srečna pri nas. Obstajala je ideja, da bi hišo, ki so jo starši kupili in zastavili, s hipoteko reševali, a se bojim, da bo to prevelik finančni zalogaj. Otrokoma smo iz dosedanje dnevne sobe uredili otroško sobo, v prihodnjih tednih pa bosta v njej imela vse, kar potrebujeta za normalno življenje in učenje,« je dejal Pravdič. Naposled je dodal, da je za otroka odprl bančna računa, na katerem zbira denar zanju: »Tja sem nakazal 300 evrov, kolikor je otrokoma nakazala Ustanova Gandin, saj tega denarja nočem imeti.«
Naposled je Igor Pravdič dodal, da ne želi igrati sodnika, vendar je mlajšega brata večkrat obiskal v priporu v Mariboru. Tam sta ga obiskala tudi oba otroka, vendar več kot za enkratni obisk dovoljenj za videvanje očeta doslej nista dobila. Morda bo zgodba drugačna, če bodo Aleksandra Beganta po priznanju krivde na hitro premestili v zapor na Dob.
