KRANJ – »Tine, drži se,« je pred sodno palačo v Kranju vzkliknila Tjaša, pastorka Martina Bohneca, ki so ga pazniki vklenjenega pripeljali na sojenje, ta pa je duhovito odvrnil nazaj: »Saj me že drugi držijo!« In res ga držijo v priporu že od oktobra. Lani jeseni je šlo nekega jutra na teren, predvsem na Gorenjskem in Primorskem, v akcijo več kot 140 policistov. Vedeli so, kaj iščejo, a jih je kljub vsemu presenetil končni izplen delovnega dne. Po podrobnem štetju in tehtanju so v beležke zapisali količine okoli 75 kilogramov posušenih rastlinskih delcev, za katere se je izkazalo, da gre za prepovedano opojno substanco.
Izruvali so natančno 89 sadik konoplje, zasegli 735 mililitrov hašiševega olja ter manjše količine halucinogenih gobic, heroina, amfetaminov, tablet in nekaj piškotkov s konopljo. Pod črto preiskave so vpisali 159 kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, storilo naj bi jih 33 osumljencev. Osem se jih je znašlo v priporu ali hišnem priporu. Možje v modrem so skupino spremljali kar nekaj časa, saj so navedli, da so pred aretacijami v zadnjih osmih mesecih osumljenci prodali več kot deset kilogramov konoplje, prek 1100 sadik konoplje, približno kilogram hašiša ter še liter in pol hašiševega olja.
Na včerajšnjem predobravnavnem naroku, kjer bi lahko obsojenci priznali krivdo in s tem sprejeli ponudbo tožilstva, so bili prisotni Bohnec, Peter Križnar, Anes Dukič, Boštjan Zupančič, Boštjan Žgajnar, Matjaž Smolinski, Sonja Križnar, Nina Bohnec Šubic in Danijel Oset. Milana Simića so pred sodnico Mileno Turuk posedli pred dvema tednoma, ponudbo tožilstva o kazni je sprejel in tako bo dve leti hodil ob vikendih v zapor.
Že v prvi minuti predobravnavnega naroka je odvetnik Milan Krstić povzel besedo in predlagal, da se odloži narok: »Iz objektivnih razlogov s tožilstvom ni bilo možno opraviti pogovorov v zvezi z morebitno hitrejšo rešitvijo zadeve. Sodišču so okoliščine znane.« In temu so se takoj pridružili vsi zagovorniki, razen obrambe Boštjana Zupančiča. Tožilstvo temu predlogu ni nasprotovalo. »Ocenjujem, da je predlog utemeljen,« je po 19 minutah sklenila sodnica in skupino obtoženih, njihovih odvetnikov in paznikov poslala iz dvorane.
Leta 1975 bi ga lahko ustrelili Med kriminalno združbo je tudi 68-letni Danijel Oset, ki se je na straneh črne kronike pojavil pred štirimi desetletji, nato še na prelomu tisočletja. Novembra 1974 je bila v Pamečah pri Slovenj Gradcu umorjena ženska, Oset je bil spoznan za krivega umora in leta 1975 obsojen na smrt z ustrelitvijo, a so v takratni Jugoslaviji najstrožjo dovoljeno kazen nadomestili z 20-letno zaporno kaznijo. Čez četrt stoletja so v Ljubljani v stavbi nasproti Gospodarskega razstavišča, kjer so se zbirali klateži, našli truplo 44-letnega moškega. Ko so Osetu, spet je bil kriv umora iz koristoljubja, naložili novo zaporno kazen 15 let zapora, je bil star čez 50 let. Obe kazni je v celoti odslužil. |
Pacientove pravice
Na klopi za obtožene sta ostala le še 41-letni diplomirani ekonomist iz Ljubljane Zupančič in njegova zagovornica Marjeta Hudovernik. »Ne priznam krivde za očitano kaznivo dejanje. Priznam, da sem kupoval hašiševo olje, kot piše v obtožnici, izrecno pa poudarjam, da tega nisem počel za namen preprodaje. Kupoval pa sem konopljino smolo, in ne hašiševega olja, kar ni ista stvar, je pa res, da se za to uporabljata oba izraza,« je dejal Zupančič in dodal: »Oboje je produkt iz konoplje.«
Zupančičeva obramba je povedala, da je kupoval konopljino smolo za svojo ženo: »Vse je bilo namenjeno za zdravljenje njegove žene Tjaše Zupančič. Uporaba kanabisa v zdravstvene namene je možna in mogoča. V spis vlagamo pomembne zdravstvene izvide. Zdravila se je s klasično metodo, pozneje pa je to zdravljenje po lastni presoji opustila. V sklopu alternativnega zdravljenja je konzumirala hašiševo olje, ki ga je dobavljal njen mož. Danes je njeno zdravstveno stanje, kljub temu da je opustila klasično zdravljenje, stabilno. Prilagamo mnenje konzilija za možganske tumorje onkološkega inštituta. Bolnik s tako diagnozo, kot jo ima žena obtoženega, ne more dolgo preživeti. Sklicujemo se na zakon o pacientovih pravicah, kjer je zapisano, da pacient lahko takoj ukrene vse potrebno za ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo. To, kar se očita Zupančiču, ni kaznivo dejanje, saj je želel pomagati ženi, kar je storil le na njeno željo, z njeno privolitvijo in njenim sodelovanjem. Prepričan je, da je ravno to zdravljenje ustavilo bolezen, kar pomeni, da kaznivega dejanja ni storil.«
Tožilka Nadja Gasser je nasprotovala: »Gre za hudo, komaj ozdravljivo bolezen Tjaše Zupančič, vendar stvari niso takšne, kot se poskušajo prikazati. Kot tožilka ne morem mimo dejstva, ki se očita Zupančiču, da je v kratkem obdobju kupoval velike količine hašiševega olja, tudi do dvesto mililitrov, in glede na to je nemogoče, da je bilo vse namenjeno le ženini bolezni. Naj se postavi ustrezni izvedenec medicinske stroke in naj on pove, ali je možno, da je vse te količine hašiševega olja, ki jih je kupoval, lahko zaužila za zdravljenje, in koliko mililitrov bi morala zaužiti na dan, da bi porabila vse tisto hašiševo olje, ki ga je kupil obtoženi.«
Sojenje Zupančiču, ki je želel pomagati hudo bolni ženi, bo po koncu predobravnavnih narokov soobtoženih.