LJUBLJANA – Za zvodniški zakonski par iz Kopra Nihada in Gordano Kurtović se je včeraj začelo novo sodno poglavje. Potem ko sta bila pred več kot dvema letoma obsojena na dveletno zaporno kazen zaradi zlorabe prostitucije, se morata zdaj na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča braniti pred milijon evrov in pol težko tožbo države. Specializirano državno tožilstvo je namreč na podlagi novega zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora zoper par sprožilo finančno preiskavo, v kateri so njuno premoženje primerjali z njunimi uradnimi prihodki. Tako bosta morala dokazati, kako sta lahko med drugim prišla do petih stanovanj in velike hiše v Bosni in Hercegovini, če pa več let nista oddala dohodninske napovedi in naj bi bila uradno brez vseh prihodkov. Včerajšnje uvodne pravdne obravnave se je udeležila le Kurtovićeva, ki je zaporno kazen že odslužila, saj njenega moža, kot je razložila njegova pooblaščenka Svetlana Truglas, iz koprskega zapora, ker jim tam primanjkuje osebja, na sodišče niso mogli pripeljati. Med drugim smo tako lahko slišali, da je tožilstvo spremenilo vsebino tožbe. Po naših podatkih je v njeni prvi različici od zakoncev Kurtović zahtevalo plačilo 1,540.208 evrov v denarju, v spremenjeni različici pa v višini iste vsote zahteva odvzem več njunih nepremičnin na Obali (med drugim hišo v Grinjanu, v kateri je bil nočni klub Rex) in plačilo 320.668 evrov od Kurtovića in 262.827 evrov od njegove žene Gordane.
Pomagal jima je policist
Nihad in Gordana Kurtović sta se v priporu zaradi zlorabe prostitucije znašla oktobra 2010. Kmalu je sledilo sojenje na koprskem okrožnem sodišču, kjer se je izkazalo, da sta zakonca izkoriščala vsaj enajst deklet iz Dominikanske republike, Ukrajine, Madžarske, Romunije in Kazahstana, ki so morale za zakonca ponujati spolne storitve gostom Rexa, ki je bil uradno imenovan kot društvo za zabavo in sprostitev Rex. Stranke so morale za spolno storitev plačati med 100 in 120 evri, Kurtovićeva pa sta sama zadržala od 50 do 75 odstotkov. Kot so med preiskavo še ugotovili policisti, sta tako zakonca, ki sta dekleta nadzirala in psihično trpinčila, zaslužila okoli 80.000 evrov. Oktobra 2011 sta bila obsojena na dve leti zapora, hkrati pa sta morala plačati še vsak po 9750 evrov kazni in vrniti 80.000 evrov. Celotna zgodba je takrat precej odmevala tudi v policijskih vrstah, saj se je izkazalo, da sta imela zakonca pomagača med policisti. Novembra 2010 se je namreč v priporu za rešetkami znašel tudi takrat 29-letni nekdanji policist koprske policijske uprave Renato Peruš. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Oseminštiridesetletna Kurtovićeva je med sojenjem ves čas vztrajala, da ni kriva in da je samo oddajala sobe, deklet pa v prostitucijo ni silila. Po njenem mnenju gre za policijsko in dilersko zaroto.
Primer Lapornik
Sodne prakse v primeru zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ni, čeprav je od njegove uveljavitve preteklo že več kot leto in pol. Specializirano državno tožilstvo je do zdaj finančno preiskavo uvedlo le zoper Andreja Lapornika iz Portoroža, ki na Dobu prestaja tri leta in sedem mesecev dolgo zaporno kazen. Tožilstvo, ki tudi v tem primeru zastopa državo, od Lapornika zahteva 270.000 evrov nezakonito pridobljenega denarja. Znesek bi bil še višji, a so mu 70.000 evrov odvzeli že v kazenskem postopku. Že na prvem naroku konec lanskega leta se je izkazalo, da pri zakonu obstaja kar precej pravnih pomislekov. Lapornikovi zagovorniki iz odvetniške družbe Čeferin, so se tako, ker menijo, da so nekateri členi zakona neustavni, obrnili na ustavno sodišče. Kot je na prvem naroku konec lanskega leta poudaril Lapornikov pooblaščenec Andrej Pohar, je bil pri njegovem klientu že izveden ukrep začasnega zavarovanja premoženja, in če tega zdaj več nima, mu ga pač ne morejo vzeti. »Odvzeti je treba samo nekaj, kar nekdo ima. Če pa gre za plačilo kazni, potem je pa to že kazensko, in ne več civilno pravo,« je prepričan. Dodal je, da obstaja ključna razlika med odvzemom premoženja in plačilom dolga toženca do tožeče stranke. »Gre za pravdni postopek, v katerem sta dve stranki enako močni, tega pa v tem postopku ni,« pravi Pohar. Po mnenju sodnice Dušane Bajc, ki sodi v tem primeru, pa zakon ni neustaven. Poudarila je le, da mora tožena stranka dokazati izvor zatrjevanih daril, premoženja in zlatnine, nikakor pa to ni na plečih specializiranega tožilstva, ki sedi na strani tožeče stranke