PRIKRAJŠANA OBČINA

Občina dihala na škrge, krivca za to pa (še) ni

Objavljeno 12. oktober 2013 23.11 | Posodobljeno 12. oktober 2013 23.12 | Piše: Primož Škerl

Nekdanji župan in vodja uprave občine Štore sta zanikala krivdo.

Obtožena Irenca Ocvirk in Franc Jazbec. Foto: Sherpa

CELJE –  Občina Štore je bila prikrajšana za približno tri milijone evrov, tri leta je bila razvojno onemogočena in je imela blokiran račun, toda nihče se za to ne čuti krivega. Na včerajšnjem predobravnavnem naroku pri kazenskem sodniku Marku Brišniku sta tudi nekdanji župan Štor Franc Jazbec in takratna vodja občinske uprave Irenca Ocvirk gladko zavrnila krivdo, soobtoženi, nekdanji podjetnik Stanko Zakelšek, pa se je tako odločil že prejšnji mesec. Trojici, ki se bo zagovarjala zaradi več goljufij, ponarejanja listin in pranja denarja, bodo začeli soditi 8. januarja.

Dejanja segajo v obdobje med letoma 2001 in 2004, ko naj bi Zakelšek napeljal župana in direktorico, da sta v imenu občine izdala poroštva za njegovo podjetje, čeravno občine ne smejo prevzemati obveznosti zasebnih družb. Ugotovili so, da sta se Zakelškovi podjetji Hudournik in Hudournik Inženiring okoristili za poldrugi milijon evrov, občina je bila neposredno oškodovana za okoli 2,1 milijona evrov, znesek so naposled povišale še bančne obresti, tako da odškodninski zahtevek do obtoženih znaša tri milijone evrov. Septembra 2007 so banke začele unovčevati poroštva, ki jih je občina Štore dala za Hudournikove posle, zato so imeli tri leta blokiran račun, saj so jim upnice sproti pobirale prilive. Štoram so uvedli začasno financiranje, občina ni mogla vlagati v razvoj, komaj jim je uspelo ohraniti namenska sredstva, pridobljena na razpisih. Do maja 2010 je občina tako rekoč dihala na škrge, nato pa so se z bankami sporazumeli o rekapitulaciji dolgov – to je opravil že zdajšnji župan Miran Jurkošek.

Jazbec in Ocvirkova včeraj nista priznala nobenih dejstev iz obtožnice tožilca Jožeta Manfrede. Svojih odločitev v nasprotju z Zakelškom nista komentirala, ta je namreč zavrnitev krivde pospremil z besedami: »Če tisti, ki so spisali obtožnico, menijo, da je kaznivo, če se dogovarjamo o načinu pokrivanja odprtih obveznosti občine in komunale do mojih podjetij, potem naj sodišče odloči o tem.« Sodišče bo naknadno odločilo o predlogu odvetnika Gorazda Fišerja, da bi Ocvirkovi, ki jo brani, sodili zgolj na eni obravnavi, saj je vpletena le pri enem dejanju in se mu zdi nesmotrno, da bi dneve in dneve posedala v razpravni dvorani in v nedogled poslušala zadeve, ki se je ne tičejo. Ker se stvari prepletajo, gre tudi za dejanja v sostorilstvu, tožilec ni bil ravno navdušen, a niti nasprotoval ni. Jazbečev odvetnik Zdenko Cujnik je okvirno že napovedal, da bo nekdanji župan zagovarjal stališče, da ni goljufal namenoma, saj ni poznal slabega finančnega stanja Hudournika – da so bilance porazne, mu je prišepnil Hudournikov računovodja, ki bo na obravnavi zaslišan –, vse skupaj pa je bil tudi razlog za hud spor med Zakelškom in Jazbecem, čemur je sledila prekinitev poslov med občino in Hudournikom.

Ponarejen občinski zapisnik

Druga točka obtožnice navaja, da sta Jazbec in Ocvirkova v začetku leta 2003 sestavila, podpisala in z občinskim žigom opremila v celoti ponarejen zapisnik izredne seje občinskega sveta, dokument je bil nato podlaga za izdajo lažnega pooblastila županu, ki je v imenu občine prevzel sporno poroštvo pri kreditni pogodbi s Fineo Holdingom (vredna je bila blizu 100 milijonov takratnih tolarjev). S ponarejenim pooblastilom so sklenili tudi notarski zapis. Sodišče bo pri tehtanju dokazov morda upoštevalo, da je bila Ocvirkova takrat še rosno mlada. Štela je slabih 24 let in kot neizkušena direktorica najbrž niti ni natanko vedela, kakšne papirje ji občinarji mečejo pod nos. 

Deli s prijatelji