ODŠKODNINA

Občina bo morala
 seči globoko v žep

Objavljeno 31. oktober 2012 12.30 | Posodobljeno 29. oktober 2012 11.04 | Piše: Oste Bakal

Ker je Valyjeva vila vrnjena v naravi, je sodišče določilo kar 540.000 evrov odškodnine.

Župan Anton Štihec zavrača očitke, da bi se denacionalizacijski postopek lahko končal ugodneje. Foto: Oste Bakal

MURSKA SOBOTA – Potem ko je sodišče ugodilo denacionalizacijskim upravičencem iz ZDA, je občina že pred časom prejela sodbo za zgradbo, ki so jo uporabljali za potrebe vrtca – enote Gozdiček v Ulici Štefana Kovača. Gre za tako imenovano Valyjevo vilo in del zemljišča ob njej. Po omenjeni sodbi bodo morali celotno nepremičnino vrniti v naravi, denacionalizacijskemu upravičencu pa bodo morali izplačati tudi odškodnino v skladu z zakonom o denacionalizaciji, in sicer 540.000 evrov. Občina se je pritožila na višje sodišče, vendar tudi v mestni upravi menijo, da bo odškodnino treba plačati še letos, zato je omenjeni znesek zajet tudi v rebalansu občinskega proračuna, ki so ga mestni svetniki že potrdili.

S pritožbami želeli doseči nižji znesek plačila

»Občina bo odškodnino plačala takrat, ko bo obveznost za plačilo nastala in bo navedena sodba pravnomočna,« nam je potrdil župan Anton Štihec. Nekdanji Štihčev strankarski kolega Robert Celec pa mu očita, da bi se lahko zadeva za občino končala ugodneje, če bi sprejela ponujeno poravnavo, ki naj bi jo pred sodiščem ponudil pravni zastopnik upravičencev, odvetnik Rado Sukič. Štihec je trditev označil za laž, saj je dejal, da bo občina v vsakem primeru morala plačati odškodnino v skladu z zakonom, če je sodišče tako razsodilo, temu se ne bi mogli izogniti, razen če bi višje sodišče odločilo drugače. S pritožbami pa so želeli doseči nižji znesek plačila. Župan tudi pravi, da denacionalizacijskega upravičenca ne poznajo. Kot pravi, gre za družino iz New Yorka, do katere pa po Štihčevih besedah na občini ne morejo priti, da bi se z njimi sami pogajali, z njihovim odvetnikom Sukičem pa da ne morejo vzpostaviti ustreznega dialoga. Po njegovem naj bi bilo omenjenih 540 tisočakov komaj polovica celotnega zneska, ki ga bo občina morala na koncu plačati upravičencu.

To pa nam je odvetnik Sukič včeraj odločno zanikal. »Ne vem, od kod zdaj takšne kalkulacije, če pa prej niso želeli niti slišati o bistveno ugodnejši poravnavi. Vseskozi sem težil k temu, da bi zadevo uredili z dogovorom in poravnavo. Ponujal sem jim tudi, da bi zgradbo odkupili, a ni šlo. Na občini so bili prepričani, da ne bo potrebna vrnitev objekta v naravi, ampak bo država upravičencem izplačala obveznice. Še vedno sem prepričan, da bi bilo najbolje, če bi občina objekt odkupila, vendar Štihec pravi, da kulturnozgodovinsko zaščiteno stavbo prodajajo po previsoki ceni. Zdaj se pač samo pritožujejo, in mislim, da je ena zadeva na višjem sodišču, druga pa celo še na višji instanci,« nam je zatrdil Sukič, ki zavrača nekatere govorice, da naj bi možnost dogovora oviral tudi osebni spor med županom oziroma njegovo svetovalko in njim zaradi vprašanja ustreznosti gradnje nadstreška lokala na Slovenski ulici 1, ki je v odvetnikovi lasti.

Tako se žal naša država niti po dobrih dvajsetih letih ne more rešiti denacionalizacijskih postopkov, še posebno najbolj zapletenih in najdražjih. Takšen zakon smo si spisali sami, zdaj pa ga ne zmoremo izvajati. V Pomurju je še veliko podobnih nedokončanih zadev, samo v Murski Soboti je treba med že pravnomočno zaključenimi zadevami omeniti še del občinske stavbe, za katero je bil zahtevek za vrnitev v naravi zavrnjen, ter postopek za vrnitev v naravi zgradbe bivše študijske knjižnice.

Deli s prijatelji