Ob šnopsu tuhtal o truplu pred hišo

LJUBLJANA –Trboveljčan Asmir Sulejmanović z vzdevkom Janko je dobil priložnost, da pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča predstavi svojo plat zgodbe o tem, kaj naj bi se 20. julija 2016 dogajalo med njim in 63-letnim Branetom Bajdetom. V preiskavi se 29-letnik namreč ni zagovarjal, tako smo doslej podrobneje poznali le trditve tožilcev, ki ga preganjajo z obtožbo, da je Bajdeta pri njegovi kmetiji na Ključevici zanalašč povozil z njegovim traktorjem, truplo nato navezal z verigo, zvlekel do globeli za hišo in ga porinil v njo, potem pa ukradel še najmanj 550 Bajdetovih evrov ter njegov traktor in se z njim odpeljal v dolino. Očitani mu kaznivi dejanji sta umor in odvzem motornega vozila.

Zmaličen pod traktorjem

Sulejmanović je sodnici Špeli Koleta razložil, zakaj je na nedavnem predobravnavnem naroku gladko zavrnil tožilsko ponudbo, da bi bil v zameno za priznanje krivde obsojen na 22 let in pol zapora. »Ker odločno zanikam, da bi storil katero koli od dejanj po obtožbi. Priznavam in globoko obžalujem pa, da sem oskrunil Branetovo truplo.«

A če je tožilka Ana Bučar Brglez zgrožena, ker je »iz koristoljubnosti ubil človeka, ki mu je ponudil delo in pomoč v življenju«, Sulejmanovićev pisni zagovor, ki mu ga je pripravila njegova odvetnica Irena Ferme, ponuja drugačno ozadje dogajanj v zasavskem hribovju. »Zelo mi je hudo, da Braneta ni več, saj sva se sicer dobro razumela. Umrl je zato, ker se je zgodila nesreča, ki je nisem mogel preprečiti. Pred tem dogodkom sva bila v hiši, Bajde se je napil, bil pa je tudi zadet, saj je kadil travo in snifal sanval. Če je imel denar, je snifal tudi kokain, skank, spid, tudi druga psihiatrična zdravila je užival tako, da jih je snifal. In v takem stanju se je kot običajno začel brez razloga dreti name.«

Dan sta preživela v Bajdetovem gozdu in spravljala les, pri teh opravilih naj bi Sulejmanović pomagal že več let. Kot pravi, je sam tistega dne do usodnih trenutkov popil štiri kozarce vina in dva decilitra šnopsa. In ko naj bi po prihodu iz hoste sedela v hiši, »mi je očital, da iz gozda s traktorjem nisem zvlekel dovolj lesa. Nisem se hotel prepirati z njim, zato sem se mu raje umaknil. Sklenil sem, da se vrnem v gozd po les. Zunaj se je že mračilo. Sedel sem na traktor in kot običajno bliskovito, divje speljal. Kar naenkrat pa sem pred seboj zagledal senco, sploh ne vem, od kod se je znašla tam, nagonsko sem pritisnil na zavoro, slišal sem pok in skočil s traktorja. Prizor je bil grozljiv, Bajde je zmaličen ležal na tleh, več kot očitno je bilo, da je mrtev.«

Vrnil se je v hišo. »Nisem vedel, kaj naj bi. Bil sem šokiran. Obupano sem sedel, nisem mogel verjeti, da Braneta res več ni. Spil sem še štiri štamperle močeradovca, to je šnopsa z močeradovim strupom, in dva kozarca vina. Poskušal sem razmišljati o tem, kar se je zgodilo. Nikakor ga nisem hotel povoziti, a se je po nesreči zgodilo ravno to.«

Nato naj bi res vzel nekaj denarja, ki pa naj bi mu ga Bajde dolgoval od prodaje lesa. »Šlo je za okrog 250 evrov, vendar pa torej nimam občutka, da bi vzel njegov denar.« Vrnil se je k truplu, ga privezal za traktor in ga odpeljal do globeli. »Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi namesto tega zagotovo poklical policijo. Zelo mi je žal, da sem oskrunil njegovo truplo, tudi sam sem nad tem zgrožen. Zaradi dogodka sem tako prizadet, da se zdravim pri psihiatru, saj mi Brane kar naprej roji po glavi. Niti slučajno ga ne bi hotel umoriti, za to nisem imel motiva, imel sem ga namreč za prijatelja.«

Občutek, da je zaljubljen v Asmirja

Glede tožilskega očitka, da je po kaznivem dejanju umora ukradel tudi Bajdetov traktor, Sulejmanović de tako: »Vožnjo mi je dovoljeval, zato sem bil prepričan, da traktor lahko vozim in da v tem ni znakov kaznivega dejanja. Res pa je, da sem bil enkrat že obsojen, ker sem vozil Bajdetov traktor brez njegovega dovoljenja, vendar sva potem situacijo razčistila. Povedal mi je, da je bil takrat nekaj jezen name, zato me je prijavil, da sem mu odpeljal traktor.«

Po umoru (kot trdijo tožilci) oziroma nesreči (trdi Sulejmanović) se je namenil v Radeče, tam pustil traktor, se s taksijem odpeljal v Celje, kjer naj bi vso noč popival, naslednjega dne pa se je vrnil domov v Trbovlje. Pričakala ga je žena Karmen, ki je včeraj visoko noseča (kmalu bo povila njunega tretjega otroka) stopila pred veliki senat. »Rekel mi je, da se je zgodila nesreča. Z obema rokama je naredil gesto proti vratu, kot da ima nekdo odrezano glavo. Razumela sem, da je Brane umrl, pozneje mi je Asmir rekel, da ga je po nesreči povozil s traktorjem. Zakaj ni poklical policije? Ker nima rožnate preteklosti. Bal se je, da ga bodo kar avtomatsko obtožili tudi za to nesrečo, in to se je potem tudi zgodilo. Za vse, kar se je zgodilo v Trbovljah, so policisti vselej najprej osumili njega.«

Šele ko je bil že v priporu, naj bi ji nekoliko podrobneje razložil, kaj naj bi se zgodilo. »Da sta se zunaj nekaj kregala, prišlo je do štrajta, Asmir se je umaknil, sedel na traktor, Bajde je morda mislil, da mu ga poskuša ukrasti, zato je skočil pred njega, Asmir pa ga je zahaklal in povozil. Vem, da mu je odtlej grozno, Bajde je bil zanj na neki način očetovska figura. Asmir mu je pomagal delati, čeprav ga je po moje Bajde bolj izkoriščal,« je bila kar ostra Sulejmanovićeva žena, ki je med preiskavo sicer govorila, da jo je Bajde osvajal, »mi rekel, naj ga sprobam in da mi bo z njim lepše, kot mi je z Asmirjem«.

Včeraj pa je rekla takole: »Imam občutek, da je bil Bajde zaljubljen v Asmirja, bil je namreč v kontra smer usmerjen, homoseksualno. Mislim, da naju je poskušal spraviti narazen.«