LJUBLJANA – Kaj se dogaja za zidovi naših psihiatričnih ustanov, je večna uganka za vse, ki jih niso nikoli potrebovali. S psihiatrične klinike v Ljubljani pa je, denimo, leta 2008 pricurljala nezaslišana novica o dveh posilstvih, ki sta se zgodili za njenimi zidovi.
Včeraj je na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča pred sodnico Leo Habjanič potekal predobravnalni narok proti F. J. iz okolice Ljubljane, ki je obtožen, da je kot pacient ljubljanske psihiatrije posilil ravno tako pacientko te ustanove, R. M.
Glede na napovedane ukrepe, ki so jih pristojni napovedovali po omenjenem dogodku, bi pričakovali, da bo narok potekal prav v zvezi s tistim avgustovskim dnem pred štirimi leti, ko so na psihiatriji za bolnike pripravili piknik na tamkajšnjem vrtu. Kot so tedaj poročala občila, je eden od pacientov zapustil prizorišče in odšel v sobo za ženske, kjer je po manjšem posegu okrevala ena od pacientk. Posilil jo je in se nato vrnil na vrt, kot da se ne bi nič zgodilo. Neopažen je bojda dobil priložnost tudi naslednji dan, ko je kaznivo dejanje ponovil.
Kajpak je izbruhnil škandal in pristojnim na kliniki so postavili pomembno vprašanje, kako se jim je lahko to zgodilo, saj se taki bolniki mnogokrat ne zavedajo posledic svojih dejanj. Na psihiatriji so se izgovarjali, da se je prvi incident, ki ga glede na obnašanje in zgodovino bolnikove bolezni ni bilo mogoče predvideti kljub standardnemu nadzoru, zgodil zaradi spleta neugodnih okoliščin in razmer. Kaj so neugodne okoliščine? »Veliko število sprejemov, piknik, premestitve, neurje in beljenje kadilnice. Drugi incident pa se je zgodil kljub sprejetju ukrepov, ki pa niso bili zadostni. Dodatni ukrepi so bili sprejeti šele po drugem dogodku s fizično ločitvijo bolnikov.«
Toda očitek o posilstvu, ki so ga včeraj obravnavali na sodišču, je govoril o dogodku, ki se je, kako šokantno, zgodil še dve leti pozneje, in sicer v začetku leta 2010. Kakšni so bili torej ukrepi, ki so jih leta 2008 sprejeli na psihiatriji in ki bi morali preprečevati podobne incidente?
F. J. sicer ne priznava, da je posilil R. M., zato mu bodo kmalu začeli soditi. Tožilec Matej Peterca namreč vztraja pri obtožbi, da sta z R. M. med hospitalizacijo zapustila ustanovo in se sprehodila v naravo, kjer se je proti njeni volji zgodilo. Da je bil obtoženec izrecno opozorjen na to, da ne sme imeti spolnih odnosov z R. M., bo menda pričal psihiater iz te bolnišnice dr. Mladen Vrabič.
Prav tako bo, tako tožilec, veliko povedalo tudi psihiatrično mnenje. Izvedenec dr. Gorazd Mrevlje ga po naših podatkih za kritični čas za čuda opisuje kot prištevnega.
A je prav to mnenje s stola vrglo tudi obtoženčevega odvetnika Janeza Koščaka iz odvetniške družbe Čeferin, ki je prepričan, da ve, v katerem grmu tiči zajec: »Predlagam izločitev tega mnenja. Dr. Mrevlje je zaposlen na psihiatrični kliniki, kjer naj bi se zgodil obravnavani dogodek. Iz izpovedi Vrabiča in mnenja Mrevljeta pa izhaja velika skrb, da bi lahko sorodniki oškodovanke vložili odškodninsko tožbo proti tej ustanovi, zato je popolnoma neprimerno, da uslužbenec potencialno tožene stranke izdeluje izvedensko mnenje. Predlagam postavitev neodvisnega izvedenca, najbolje iz tujine.«
