LJUBLJANA – Nekdanja kriminalistka na PU Ljubljana Maja Tanasić, ki jo je slovenska javnost spoznala pred slabimi petimi leti, in sicer zaradi očitkov, da je pomagala pri skrivanju Blaža Ereiza (ta je 21. julija 2011 ubil uslužbenko poštne poslovalnice v Kresnicah pri Litiji Anico Likovič), se je včeraj po natanko letu dni spet znašla na ljubljanskem okrožnem sodišču. Medtem ko je bila lani obsojena na pogojno zaporno kazen zaradi izjav, ki so se nanašale na kriminalista Dušana Mikolčeviča, se je včeraj zagovarjala zaradi obtožb o storitvi kar 31 kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov.
»Zaradi razkritja moje službene identitete in osebnih podatkov v medijih nepooblaščenim osebam in drugim, ki izvajajo kriminalna dejanja, sem morala nositi neprebojni jopič, sina pa je v času šole varovala policija, da ga niso ugrabili in ubili. Odgovorni, ki je meni in mojemu otroku stregel po življenju, do danes ni odgovarjal,« je bila pred sodnico Špelo Koleta jasna Tanasićeva, ki je odločno zavrnila vse očitke iz obtožnice.
Kot kriminalistka naj bi med 18. novembrom 2010 in 22. junijem 2011 v prostorih SKP Ljubljana s svojim geslom prek dveh službenih računalnikov vstopala v računalniško vodeno zbirko podatkov in nepooblaščeno brskala za različnimi osebnimi podatki 30 policistov. Med 20. januarjem in 17. junijem 2011 pa tudi za osebnimi podatki svojega tedanjega partnerja Bojana Abramoviča, in sicer o njegovih kršitvah javnega reda in miru, kršitvah cestnega prometa in storjenih kaznivih dejanjih. »In od 21. marca 2011 do 22. marca 2011 ter 12. aprila 2011 večkrat pogledala operativne informacije policije, ki so se nanašale na Bojana Abramoviča,« je še prepričano tožilstvo. Obtožbe, ki letijo na Tanasićevo, so precej hude, saj jo lahko, če bi se izkazalo, da je vse to storila kot uradna oseba, in sicer z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, doleti do pet let zapora.
Od tožilstva zahteva uradne zaznamke
A kot je bilo mogoče razbrati iz zagovora, se Tanasićeva, mati najstnika, nima namena predati. Prepričana je, da je kot kriminalistka oziroma kot pooblaščena uradna oseba, ki je nosila tudi službeno izkaznico, orožje in strelivo, zakonito dostopala do evidenc, ki jih je uporabljala za uspešno reševanje preiskanih dejanj in storilcev. Pri tem je citirala prepise stavkov zaslišane priče, takratnega vodje v sektorju kriminalistične policije PU Ljubljana Valterja Zrinskija: »Spomni se, da je Tanasićeva napisala nekaj operativnih informacij in jih tudi vnesla v sistem FIO. Vendar ji je informacije zavrnil, saj so bile preveč splošne in niso dajale konkretnih podatkov, ki bi lahko koristili operativnemu delu. Ob tem ji je dal napotke, kaj oziroma kakšne podatke bi bilo treba v zvezi s posamezno informacijo še pridobiti.« In še: »Povedal bi še, da sem obdolženo spodbujal k zbiranju informacij, saj je to pač delo policistov.«
Da bi dokazala svoj prav, Tanasićeva od tožilstva pričakuje, da bo sodišču končno posredovalo tudi uradne zaznamke za spornih 31 od skupno 290 vpogledov v evidence. »Vztrajam pri tem, da je napisanih za 290 zakonitih vpogledov, če pa tožilstvo meni, da razpolaga le z 259, naj jih priloži in dokaže, da dejansko za 31 ljudi nisem imela zakonite obdelave,« je povedala obtožena in dodala, da ker tožilstvo zoper njo nima nobenih dokazov, to na vsaki novi obravnavi predlaga nove priče, ki izjavijo, da je kriva. »Priče tožilstva so več kot očitno dogovorjene, kaj morajo na sodišču povedati.«
Morilca ni skrivala
V zagovoru se nekdanja kriminalistka, ki je trenutno brezposelna, dotakne tudi Ereiza, čeprav je tožilstvo, kot je povedala, glede tega ne bremeni, »pa vendar ga omeni v obrazložitvi, da je obtožnica videti daljša in širša«. Spomnila je, da je bil kazenski pregon zaradi suma pomoči pri njegovem skrivanju zoper njo ustavljen in da ničesar ni kriva. Leta 2011 Tanasićeva v pogovoru za Slovenske novice ni zanikala, da je poznala Ereiza, ki je bil prijatelj njenega bivšega fanta, je pa ves čas zavračala obtožbe, da ga je skrivala. Ko je na dan aretacije izvedela, da je osumljen umora, je nadrejenega prosila, naj ji pokaže fotografijo osumljenca, in ker je bil to Ereiz, je sestavila uradni zaznamek. Popoldne je šla s partnerjem na kosilo v kitajsko restavracijo nasproti železniške postaje, tam videla Ereiza in takoj poklicala nadrejenega. »Da, po moji zaslugi so prijeli to tako zelo iskano osebo,« je povedala.
Včeraj je poudarila, da je bila zaradi tedanjega partnerja, ki naj bi bil znan policiji, najmanj dve leti pod stalnim nadzorom policije. »Vedeli so vse o meni. Vseskozi so imeli nadzor nad mojim delom in prijateljevanjem s partnerjem. Če bi kakor koli obstajal sum, da se nezakonito družim s kriminalci, ali bi kršila delovno pogodbo, bi bile zadeve jasne isti moment,« je menila. »Razvidno je, da sem vse preiskane osebe obravnavala enako. Brez privilegijev. Svoje delo bi opravila enako tako, kot sem ga za Ereiza, ki sem ga poznala. Na mojem uradnem zaznamku je zapisana tudi poizvedba, da je bil nekdanji partner žrtev v klubu in fizično pretepen.«
Spodletela policijska akcija
Maja Tanasić je v zagovoru omenila policijsko akcijo julija 2011 v ljubljanski Šiški, ko so opazovali neke osumljence ter jim prisluškovali. »V kazenski ovadbi policije kot v obtožnici mi poskušajo podtakniti prepoznavo tajnih zasledovalcev od opazovanih oseb,« je povedala in menila, da je policija v tem primeru izdala krivo izpoved, saj da tisti dan nihče ni bil prepoznan. Takratni vodja skupine je, kot je povedala, v opravljenem razgovoru pojasnil, da veliko ljudi v kriminalnih krogih pozna civilna vozila policije ter policiste, ki opravljajo tajna opazovanja, saj imajo ravno ti uradne postopke z njimi in se jim predočijo fizično. Iz prisluhov ni razvidno, da bi nadzorovane osebe opazile kriminaliste. Poleg tega osebe, ki so bile nadzorovane, niso omenjale nobenih kriminalistov ali delavcev policije.
