ZA MOLK PRED POLICISTI

Nosečnici grozil, da 
ji bo izrezal otroka

Objavljeno 21. januar 2015 12.54 | Posodobljeno 21. januar 2015 12.55 | Piše: Primož Škerl

Marija Kukovič trdi, da ji Konrad Kamenik ni grozil in da si je vse izmislila.

Obrambna klop Foto: Primož Škerl

CELJE – Zelo nenavadno se je začela razpletati zgodba obtoženih Konjičanov Konrada Kamenika in Marije Kukovič. Prvi greje zatožno klop zaradi več kaznivih dejanj preprodaje heroina in ogrožanja varnosti v letu 2011, druga pa ker je svojemu nekdanjemu partnerju Dejanu Macuhu omogočila uživanje droge, ki naj bi mu jo priskrbela ravno pri Kameniku. Mlajšega brata bolj znanega Kristijana Kamenika je policistom pozneje naznanila, ker naj bi ji v njenem najemniškem stanovanju grozil, jo davil, ji sladoled porinil v nos ter jo ustrahoval z besedami, da ji bo otroka izrezal iz trebuha, da jo bo ubil in da naj pazi, kaj bo sčvekala policistom. Za nameček se Koni, kakor ga kličejo prijatelji, tudi zagovarja, da je Macuhu še šestkrat prodal zavojček heroina, vsak odmerek je stal 20 evrov.

Poskus Kukovičeve in njenega odvetnika Rudija Paholeta, da bi javnost postavili pred vrata, saj da gre za občutljive zadeve iz zasebnega življenja, novinarji pa so obtoženki že tako naredili preveč škode (pravi, da je ostala brez službe), se je hitro izjalovil. Tožilka Simona Razgoršek Kuzman in sodnica Marjana Topolovec Dolinšek sta se strinjali, da bo na glavni obravnavi pač govor o drogah, ne o družinskih zadevah, odvetnik za svoj predlog tudi ni navedel nobenih razlogov.

Kukovičeva, ki je v postopku obtoženka in oškodovanka hkrati, pravi, da se trudi razčistiti s svojo preteklostjo in si urediti življenje. Videti je, da bi najraje izpuhtela iz razpravne dvorane in vse skupaj pozabila. Sodnici je dejala, da si je tisto o Kamenikovih grožnjah izmislila, da so jo k temu prisilili konjiški policisti in da umika predlog za kazenski pregon Konija. Ta je vsakršno krivdo zavrnil in pojasnil, da se ne peča z drogami, da nikdar ni bil v Marijinem stanovanju, niti ona v njegovi hiši, da pa ve, da sta Kukovičeva in Macuh prodajala drogo. Tudi to, da je Macuhu šestkrat prodal heroin, je po Konijevem izmišljotina, ki sta si jo nekdanja partnerja domislila, ker sta mu dolgovala 600 evrov.

Sodnica Topolovec Dolinškova kajpak ni od muh in ne dovoli briti norcev, je pa pomilujoče gledala obtoženko, ko je poslušala novo verzijo zgodbe. »Ne počutim se krive, takrat sem bila pod pritiskom, že pet let nimam zveze z drogo. Moje izjave so narobe razumeli, policisti so jih od mene izsilili. Počutila sem se ogroženo, bila sem noseča, šla sem na CSD, od tam na policijo, potem je iz tega nastal takšen postopek. Razumem, da je bil Kamenik nervozen, ker mu nisva vrnila denarja, a že ko sem slišala za njegov priimek, me je bilo strah. Tisto, kar sem povedala o nakupih drog, je moja izmišljotina.« Tudi tožilka se ni pustila vleči za nos. Pobarala jo je, kako to, da je osem mesecev zatem preiskovalnemu sodniku zelo natanko opisala stvari, zapisane v obtožnici, na sodišču pa ji najbrž nihče ni grozil. Ali pač? »Menila sem, da bo potem vsega konec, nisem razumela postopka,« odgovarja obtoženka, ki zaradi pisanja novinarjev decembra ni dobila službe v uglednem gostišču, kjer ne zaposlujejo delavcev s slabo reputacijo. Vsaj takšno je menda stališče šefa lokala, zato je Marija še vedno brez službe in odvisna od socialne pomoči.

Lagala, ker je iskala krivca

»Vse to, kar sem izpovedala glede Kamenika, ni nič konkretnega in brez dokazov. Čustveno sem bila – ne vem, kako se temu reče. Partner se je drogiral in iskala sem krivca. Nesmiselno je, da se vleče leta in leta. Ko sem dala izjavo v preiskavi, sem bila še v komuni.« Sodnico je seveda zanimalo, ali je lagala tudi policiji. »V bistvu sem se zlagala, hotela sem, da nekdo plača, ker se ljudje drogirajo. Danes ne lažem. S Konradom sva se danes na avtobusu pogovarjala, kako je vse to z novinarji nesmiselno.« Da je lagala prej, se ji seveda ne zdi nesmiselno, kakor tudi ni prav, da se je zgodil kazenski postopek. »Minila so štiri leta, zakaj v tem času niste šli na tožilstvo in povedali vsega tega?« je zanimalo sodnico. »Nisem vedela, da je to možno. Bila sem prepričana, da je vsega že konec.«

Njenega nekdanjega partnerja Dejana Macuha so privedli z Doba, kjer je že leto dni. V izjavah ni zaostajal za Kukovičevo, za katero bi – kot je poudaril – še vedno storil vse. »Kamenik mi droge ni prodal, posodil mi je denar za najemnino stanovanja. O tistih, ki so mi dobavljali drogo, iz varnostnih razlogov ne bi govoril. Glede prijave, da mi je Konrad šestkrat prodal heroin, lahko le rečem, da so policisti močno nabijali, ker so ga hoteli zašiti. So rekli policaji, da itak vsi vedo, da po Konjicah prodaja drogo. Moj namen je bil, da bi se z njim zmenili, saj je denar že dobil nazaj in naj da mir. Bil sem jezen, ker je grozil Mariji. Še danes sem jezen.«

Ko so prisotni prisluhnili še drugi priči Matjažu Krošlju, so skoraj vsi že bili prepričani o pregovorni nasilnosti policistov v Slovenskih Konjicah. »Tudi name so pritiskali in mi nekaj hoteli naprtiti. Hodijo ti na dom in besede ti polagajo v usta. In to samo zato, ker sem s Konradom trikrat šel na kavo.« Konec februarja, ko se obravnava nadaljuje, bo sodnica po uradni dolžnosti zaslišala konjiška policista Petra Kovšeta in Andreja Tomažiča, ki sta naredila zapisnika o zaslišanju Kukovičeve in Macuha. Nekje bodo že našli lažnivega kljukca.

Deli s prijatelji