HRUŠICA – Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je jeseniško gradbeno podjetje Sava ob toku Save Dolinke tik pod naseljem Hrušica postavilo betonarno. Ta je skupaj z obratom separacije peska obratovala še pred štirimi leti v sklopu gradbenega podjetja Primorje. Kot večina drugih naših gradbenih kolosov je ajdovski gradbinec propadel in obrat na Hrušici je štiri leta sameval, dokler ni bil prodan na dražbi.
Hrušica brez elektrike
»Že leta 2012 smo v okviru dezinvestiranja Primorja kot najboljši ponudnik šli v proces odkupa separacije in betonarne na lokaciji Hrušica pri Jesenicah. Potem zaradi začetka stečaja Primorja končne realizacije odkupa ni bilo,« je dejal Klemen Ažman, direktor podjetja Ažman, d. o. o., Lesce, logističnega podjetja z razvejano dejavnostjo na področju mednarodnega cestnega transporta in vzdrževanja vozi, in dodal: »Parcela in objekti so postali predmet v stečajni masi podjetja Primorje v stečaju. Vse je štiri leta ostalo nezavarovano in izpostavljeno.« Dogajali so se kraje, požig, odvažal se je material, izginili so vsi bakreni kabli, motorji, reduktorji in še celo transformatorsko postajo so barabe sunile, čeprav je bila še pod napetostjo. »Po kraji te transformatorske postaje je bilo naselje Hrušica ves dan brez električne energije,« je dejal Matej Oblak, solastnik mešanega slovensko-avstrijskega podjetja Z&O, d. o. o., Blejska Dobrava, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu in je partner pri ponovni vzpostavitvi delovanja separacije in betonarne. »Lokalni izvajalci gradbenih del so z nezavarovane lokacije štiri leta mirno odvažali potrebni material, ki je bil tam še od časa, ko je separacija delovala. Videli smo, da so v jame, kjer je bil včasih material, dovažali kupe odpadkov, predvsem gradbene.« Kako to, da celotna lokacija ni bila zavarovana? Oblak pove: »Stečajnega upravitelja podjetja Primorja Rudolfa Hramca je treba vprašati, kako je zaščitil premoženje upnikov. Separacija in betonarna Hrušica je vzorčni primer, kako se tega ne dela.« Potem sogovornika povesta: »Betonarna in separacija sta pred štirimi leti delovali, danes pa sami vidite, da je tukaj na kupe starega železja, odpadkov, porezani so vsi energetski vodi, ni elektromotorjev. Čisto vse, kar se je dalo, so pokradli ali uničili. Porezani so transportni trakovi, odvijačena je pločevina s streh, potolčena so vsa okna, izginila so vsa železna vrata, predvsem pa manjka celotna strokovna literatura ter dokumentacija o delovanju in poslovanju separacije in betonarne.«
Škode za najmanj 160.000 evrov Jeseniški kriminalisti so od leta 2010 na območju separacije in betonarne na Hrušici obravnavali dve kaznivi dejanji in dva požara. Kot pojasnjujejo iz PU Kranj, so novembra 2012 ovadili neznanega storilca zaradi vloma v delavnico ter protipravne prilastitve orodja in pločevine, maja 2014 pa so na istem območju obravnavali še tatvino več elektromotorjev in neugotovljeno količino električnega materiala: »S kaznivimi dejanji je bilo povzročene za približno 50.000 evrov materialne škode,« povedo možje v modrem in nadaljujejo: »Kriminalisti so v letih 2010 in 2013 obravnavali tudi dva požara. Leta 2010 je, zelo verjetno zaradi napake na električni napravi, pogorel gradbeni zabojnik, leta 2013 pa je zagorelo v drugem opuščenem objektu na tem območju. V obeh požarih kriminalisti niso ugotovili suma kaznivega dejanja, nastalo pa je za okoli 110.000 evrov materialne škode. Pojasnjujemo še, da je skrb za premoženje v prvi vrsti na strani lastnika oziroma tistega, ki mu je premoženje zaupano.« Pred časom smo poslali na naslove stečajnega upravitelja vprašanja okoli zavarovanja premoženja nekdanjega Primorja. Odgovorov še do danes nismo prejeli. |
Na tleh okoli upravne stavbe smo videli fascikle z vpetimi listi, čas in vreme sta jih popolnoma uničila. Drugo je zgorelo v podtaknjenem požigu konec aprila 2013. Policija je obravnavala dejanje, ni pa našla krivca. »Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko lokacij obratov Primorja, stečaj je še vedno v teku, je še tako izpostavljenih, nezavarovanih in primernih za kraje vsega, kar je mogoče odrezati, odvijačiti ali požagati. Letni stroški stečaja po javno dostopnih podatkih znašajo skoraj milijon evrov in trdiva, da bi se moralo zaščititi premoženje, na katero še vedno računajo upniki Primorja.«
Sava se vrača
Ažman in Oblak sta se srečala na separaciji in betonarni Hrušica ter se odločila, da industrijski kompleks, podoben mrliču, ki so mu izruvali čisto vse, ne le zlatih zob, ampak tudi črne plombe, kljub vsemu obudita v življenje. »Ustanovila sva novo podjetje in v njem združila ne le svojo poslovno energijo, temveč tudi znanje in izkušnje, ki jih imava vsak s svojega področja dela. Nisva kakšna začetnika ali sanjača v poslovnem svetu, veliko veva in predvsem s svojimi zaposlenimi leta in leta dokazujeva, da zmoremo. Zato bova oživila separacijo in betonarno, ki je danes občini Jesenice, Hrušici, od koder izhaja Anže Kopitar, in celotni Gorenjski v veliko sramoto.« Potem partnerja izdata ime separacije in betonarne: »Kot poklon in spoštovanje ljudem iz preteklosti, ki so pogumno znali narediti nekaj koristnega za svoj kraj in so delovali v gradbenem podjetju Sava Jesenice, sva se odločila, da bova novo betonarno in separacijo poimenovala Betonarna Sava, d. o. o. Meniva, da lahko z nekaj poguma ljudi iz preteklosti, ki so delali v gradbenem podjetju Sava, in sedanjimi zmožnostmi dokažemo, da je tudi popolno uničenje lahko nov začetek, nova priložnost. Odprli bomo kar veliko delovnih mest, ko bomo vzpostavili še dodatne dejavnosti, ki so lahko povezane s separacijo in betonarno, pa bomo lokalnim iskalcem zaposlitve ponudili še nova.« Ažman in Oblak ne skrivata, da bosta morala vložiti znatna finančna sredstva za popolno obnovo opreme in vnovični zagon separacije in betonarne. Videli smo, da sta s svojimi zaposlenimi že začela delati. »Začeli smo čistiti in nameščati varovalno ogrado okoli lokacije, kar bi morali storiti že zdavnaj oziroma najpozneje v času, ko je primer stečaja gradbenega podjetja Primorje v roke vzel pooblaščeni stečajni upravitelj,« razloži Ažman. »Obnovitvena dela separacije in betonarne bodo potekala vse leto, predviden zagon pa bo leta 2017,« razkrije načrte Oblak.
