Nikoli več v hišo, kjer je ubil sestro

KOMENDA, LJUBLJANA – Pred časom sta na zaporniški naslov 62-letnega Jožefa Peterlina z Gmajnice pri Komendi prispeli zanj vse prej kot prijetni pismi. V eni so mu z ljubljanskega sodišča v pisni obrazložitvi sodbe podrobneje pojasnili, zakaj bo moral zaradi uboja, ki ga je zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, na oni strani svobode preživeti 12 let, v drugi pa so mu člani družine njegove sestre Antonije znova sporočili, da mu ne bodo nikoli oprostili umora oziroma uboja. Proti njemu so namreč vložili odškodninsko tožbo, trije skupaj za 75.000 evrov.

Dvanajstine zdaj ne potrebuje

Prav Antonijini najožji svojci so bili zagotovo šokirani že nad sodbo v kazenskem postopku, saj so bili prepričani, da je šlo pri njeni smrti za podli umor iz maščevanja, Peterlinu zato ne bi smelo uiti najvišjih možnih 30 let zapora. Tudi tožilstvo je z njihovimi pričanji prepričevalo sodišče, da je Jožef namišljeni umski bolnik, ki je pri zdravi pameti in pri polni zavesti zagrešil zločin vseh zločinov. A močnejša je bila beseda uradne psihiatrije, ki ga je označila za resničnega bolnika s paranoidno shizofrenijo, ki jo še stopnjujejo preganjalne nanašalne blodnje. Celo svojo sestro naj bi povezoval s preganjalci, ki jih je navidezno srečeval vsepovsod naokrog, in pod vplivom te blodnje je bil tudi 3. novembra 2012 prepričan, da mu hoče Antonija storiti nekaj slabega.

Govoril je celo, da ga je sestra, ki je resnici na ljubo že leta skrbela zanj, tistega dne zjutraj poslala v trgovino po meso, popoldne pa je bila slabe volje. Menil je, da mu očita, da je kupil premastna rebra. Sprla sta se, ko pa naj bi mu, tako je vsaj govoril obtoženec, vrgla opazko, da je norec za v norišnico, naj bi mu počil film. Tema. Tega, da jo je v kuhinji hiše na Gmajnicah večkrat silovito zabodel s kuhinjskim nožem, pa se bojda sploh ne spominja.

Sodniki zgodbi o rebrcih niso verjeli, bolj so jih prepričali Antonijin mož Jože, njuna hčerka Nataša in Antonijin sin Sašo, ko so pripovedovali o tem, da so bili že dolga leta žrtve Jožefovega maltretiranja, to pa naj bi se začelo že tedaj, ko je po smrti staršev izvedel, da je razdedinjen in zato upravičen le do dvanajstine družinskega imetja.

Po pravdi bo morda izgubil še to. V civilni tožbi namreč trojica po Antoniji od njega terja po 25.000 evrov odškodnine, prek odvetniške družbe Csipö in Kozamernik pa so zaradi interesa pravde hkrati s to tožbo vložili predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje ali obremenjevanja njegove dvanajstine, saj naj bi ta bila vse, kar Peterlin sploh ima.

Že pred tragedijo so jo zaradi njegovih dolgov z izvršbo poskušali prodati na dražbi, ta je bila celo napovedana za nekaj dni po dogodku. Z začasno odredbo so bili Jože, Nataša in Sašo ne glede na končni izid pravde uspešni, saj Peterlin za zdaj svojega premoženja tako in tako ne potrebuje, v zaporu namreč živi na račun davkoplačevalcev.

Bodo zahtevek še zvišali?

Pravdanje bi se moralo na okrožnem sodišču v Ljubljani pred sodnico Boženo Novak začeti včeraj, a so tja skupaj s svojo odvetnico Anko Kozamernik prišle le tožeče stranke. Ker zaradi zapletov z vročanjem vabila niso privedli Peterlina, poravnalnega naroka niso opravili.

Ko bo postopek stekel, bo Jože poskušal prepričati sodnico, kako močno sta se z Antonijo zbližala v 34 letih skupnega življenja, po njeni smrti pa je v njem ostala velika praznina in mu je preostala le skrb za ženin grob. Hčerka in pastorek sta odrasla, zato je nenadoma ostal sam. Nikoli ne bo pozabil tistega 3. novembra 2012, ko se je zvečer vrnil domov, okrog hiše je bil policijski trak in kopica mož postave. Šele tedaj je izvedel... Antonijina smrt ga kot najhujše nočne more spremlja podnevi in ponoči, zaradi okoliščin in kraja, kjer je umrla, pa se (vsaj ob vložitvi tožbe je tako veljalo, op. p.) ne more več vrniti v hišo, v kateri sta živela, zato se je preselil k Nataši.

Hčerka v tožbi izpostavlja, kako zelo je bila navezana na svojo mater, od doma se je odselila pred nekaj leti po rojstvu svojega prvega otroka. Toda, tako trdi Nataša, odšla je le zaradi Peterlina, ki je bil do njih tako žaljiv, nasilen in preteč. Tudi po selitvi od doma se je prav zaradi njega še bolj bala za svojo mater, velikokrat se je pogovarjala z njo in jo pogosto obiskovala, saj ta ni mogla več prenašati Peterlinovih pritiskov in je celo morala poiskati zdravniško pomoč.

Tudi Sašo, ki se je od doma odselil že leta 1996, trdi, da je odšel le zaradi Peterlina. Zaradi njegovega nenehnega telesnega in duševnega nasilja naj bi bil dom celo zapustil takoj, ko je bilo to mogoče. Do konca dni pa se mu je v spomin vtisnil dogodek le nekaj dni pred ubojem. Peterlin je njemu in materi zagrozil, da bosta že videla, kaj bo, če ne umaknejo izvršbe.

Pooblaščenci tožečih strank bodo v pravdi zahtevali postavitev sodnega izvedenca za psihiatrijo, na podlagi njegovega mnenja o stopnji in trajanju njihovih duševnih bolečin pa bodo morda še zvišali odškodninske zahtevke do Jožefa Peterlina. Odškodnina jim po njihovem mnenju pripada. Obligacijski zakon namreč določa, da če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.