Ni vedel, da se med zelenjavo skriva orožje

KRŠKO – Senad Rašidović, po rodu iz Bosne, že več kot pet let živi v Franciji, ima ženo in tri otroke. Delal je kot gradbinec, a je po delovni nesreči ostal brez dela in s 120 evri rente. Treba se je bilo znajti, saj je tudi žena, ki je bila operirana na hrbtenici, invalidka. Odločil se je za priložnostne prevoze ljudi in blaga z minibusom na relaciji Bosna–Francija, s to dejavnostjo se ukvarja že poldrugo leto. S kombijem potuje po potrebi, včasih tudi po štirikrat na mesec.

V vozilu prevaža ljudi, pogosto pa tudi samo prtljago, ki jo mora dostaviti komu v Francijo. Tako je bilo tudi lanskega oktobra, ko se je z osmimi potniki in »peklensko« torbo odpravil na običajno pot proti Franciji. Toda policist na mejnem prehodu Obrežje se je odločil za pregled vozila. V potovalki, katere lastnik z njo ni potoval in na kateri je bila nalepljena telefonska številka prejemnika v omenjeni zahodnoevropski državi, je bila zelenjava, predvsem čebula in paprika, le da je iz nje, ko so jo radovedni policisti malo podrobneje pregledovali, pogledala zelena cev. Izkazalo se je, da gre za zoljo, ročni raketomet. Ko so policisti premetali vsebino torbe, so pod odejo, na kateri je bila zelenjava, našli še dva kilograma industrijskega eksploziva.

Ni vedel, da prevaža orožje

Prevoznik je bil, kot pravi, šokiran, saj ni niti v sanjah slutil, da je v torbi orožje. Rašidović, ki zase trdi, da je vedno vozil v skladu s predpisi in še nikoli ni bil kaznovan ne v Bosni ne v Franciji, bi pričakoval kvečjemu kakšen zavoj cigaret preveč, ne pa eksploziva. Trdi tudi, da torba ni bila njegova. Ko bi prispel v Francijo, bi moral poklicati telefonsko številko, ki je bila nalepljena na torbi, in človek, ki bi ponjo prišel, naj bi obtoženega poznal. To za Rašidovića ni nič čudnega: »V Franciji živi veliko družin, ki me poznajo,« je dejal.

Za prevoz obremenilne torbe iz Bosne v Francijo naj bi se lastnik torbe z Rašidovićem dogovoril po telefonu in osebe, ki ji prevoz torbe sploh ni zaračunal, naj sploh ne bi poznal. Oseba je torbo pač prinesla na avtobusno postajališče, s katerega se je odpravljal obtoženi. Na sodnikovo vprašanje, ali je pozneje ugotovil, kdo je lastnik torbe, je obtoženi Rašidović odgovoril, da je to Elvir Salihović iz Republike Srbske in je sorodnik tistega človeka, ki mu je nekoč preluknjal gume na vozilu. Ko je sodnik povedal, da Salihović živi v Barceloni, je obtoženi dejal, da je žena izbrskala te podatke na svetovnem spletu. Na vprašanje, kako je vedela, koga išče, pa je obtoženi odgovoril, da ji ga je jasno opisal. Žena je torej prava detektivka, da je na podlagi torbe in nekega opisa na spletu našla zlikovca, in to celo v daljni Barceloni. Ni pa bilo treba na svetovni splet, da bi dobili več podatkov o obtoženem. Srbska policija je namreč sporočila, da se je obtoženi družil s čudnimi ljudmi in jih nekaj tudi naštela.

O aretaciji Rašidovića oktobra na slovenski meji so pisali tudi bosanski mediji, ki so med drugim spremljali hišno preiskavo v kraju Žuje pri Sapni. Dodali so, da v okviru preiskave preverjajo še, ali Rašidović pripada vehabijskemu gibanju, to je skrajno islamistično gibanje.