HRVATJE SO GA IZPUSTILI

Ni več za rešetkami: Kamenik iz zapora
 deset mesecev prej

Objavljeno 22. maj 2015 13.51 | Posodobljeno 22. maj 2015 13.55 | Piše: Boštjan Celec

Po odsluženi kazni na Hrvaškem se bo v Celju nadaljeval sodni maraton Tekačevo.

Fotografija je iz leta 1998, ko so Kamenika v zadevi Tekačevo prvič posadili na zatožno klop.

CELJE – Na kazenskem oddelku okrožnega sodišča že nekaj časa vedo, da se bo danes po odsluženi osemletni zaporni kazni na Hrvaškem (očitno se je v sosedinih zaporih lepo obnašal, saj ga izpuščajo celo 10 mesecev pred iztekom) v Slovenijo vrnil njihov stari znanec Kristijan Kamenik. Zato so v zadevi Tekačevo razpisali predobravnavni narok, ki bo 3. junija. Konjičanu kajpak ne bo niti na misel padlo, da bi po skoraj dveh desetletjih vztrajnega zanikanja na nadaljevanju oziroma začetku tretjega okrožnega sojenja,

Je že zunaj

Kristijan Kamenik, ki ga 3. junija zaradi umorov v Tekačevem čaka predobravnavni narok, je danes zapustil zapor v Lepoglavi pri Varaždinu na Hrvaškem, so za STA potrdili na Županijskem sodišču na Reki. Zaporno kazen je prestajal zaradi tihotapljenja mamil, iz zapora pa so ga izpustili pogojno. Kazen namreč velja do 10. marca prihodnje leto.

STA 

tokrat pred sodnico Jožico Arh Petkovič, priznal, da je zdaj že več kot davnega 4. marca 1997 na tekačevski domačiji Poharčevih ustrelil štiri ljudi.

Angleških od ena do šest: Tri!

Osemnajst let je torej že minilo od enega najokrutnejših in najskrivnostnejših množičnih umorov na Slovenskem. Kaj vse je bilo že slišati o tem zločinu, ki je vzel življenja 75-letnega gospodarja Štefana Poharca, njegove 73-letne žene Frančiške, 36-letne podnajemnice Helene Krošlin ter njene 17-letne hčerke Viktorije! Od tega, da je vse štiri ustrelil ravno Kamenik, da je tiste noči na žrtve streljal nekdo drug, Kamenik pa se je le sprehajal ob njem, da z vsem skupaj zares nima popolnoma ničesar in da so bili morilci trije, pa vse do tega, da resnica ne bo nikoli odkrita že zato, ker naj bi preiskovalci zločinov katastrofalno opravili svoje delo ter z ležernim pohajkovanjem po prizorišču morije uničevali kronske dokaze.

Morda so tudi zaradi tega organi pregona že na sojenje, ki se je začelo slabo leto pozneje, prišli bolj slabo opremljeni z materialnimi dokazi, pravzaprav so prinesli le športne copate nike air max, ki so jih Kameniku zasegli doma, ter na prizorišču zločina najdena posestni list in tipkan dopis, na katerem so bile sledi podplata obuval take znamke. Zatrdili so, da so sledi puščali Kamenikovi copati; ergo, on je morilec! Prav famozne nikeovke so nato primer spremenile v sodni maraton, razni domači in tuji forenziki pa so zaradi različnih ugotovitev vsemu skupaj dodali še kanček bizarnosti. Toda njihove disertacije na temo Kamenikovih copat bodo na koncu odločilne, ali bo moral še za 20 let za zapahe (v času kaznivega dejanja je bilo to v Sloveniji najvišja možna kazen) ali pa bo iz celjske sodne palače znova odkorakal kot nedolžen.

Že pokojna odvetnica Marjetica Nosan, ki je zastopala Kamenika, je od prvega sodnega dne zatrjevala, da se Kamenikov podplat ne ujema z odtisi. »Vsak laik bi že iz letala videl, da niti najmanj!« A slovenski forenziki se z njo niso strinjali. V njihovem imenu je mag. Ervin Drašler celo vztrajal, da je ujemanje popolno. Vrhovni sodniki so nato celjske okrožne kolege opozorili, da ima obtoženec pravico do drugega mnenja, zato so ti najeli dr. Pierra Margota in dr. Christopha Champoda. Ugotovitve slovenskih forenzikov sta Švicarja označila za plod domišljije, sled v Tekačevem je po njunem pustil celo copat številka 41, Kamenikov podplat pa je številke 44. Popolno zmedo naj bi pomagal razrešiti še en tuji izvedenec, Nemec Michael Braune, a jo je le še povečal. Malce se je sicer nagibal v prid slovenskim kolegom ter posumil, da bi res lahko Kamenik tacal po Poharčevi hiši, hkrati pa zamencal, da tega ne more potrditi, saj v znanosti ni stoodstotnih trditev.

Kdo ve, ali bodo imeli Celjani več sreče s še tretjim tujim izvedenskim mnenjem, najeli so namreč strokovnjake iz otoškega Forensic Science Centra v Birminghamu, ki pa jim svojih ugotovitev še niso imeli priložnosti predstaviti ravno zaradi Kamenikove hrvaške odisejade. Bo pa za to zdaj kmalu napočil čas, in če gre verjeti obrambi, se Kameniku obetajo dobre vesti. Ko so namreč Otočani primerjali odtise obuval s kraja zločina in podplat, naj bi stopnjo verjetnosti ujemanja na opisni stopenjski lestvici označili s številko tri. Stopnja ena pomeni identifikacijo, štiri nezadostno, šest pa popolno izključitev dokaza.

Spet bodo pritožbe...

V sodni sagi Tekačevo so padale obsodilne in oprostilne sodbe, nazadnje okrožna oprostilka na celjskem višjem sodišču – tudi to je bilo že davnega leta 2004. Član senata višjega sodišča Franc Dušej je tedaj v pogovoru za Slovenske novice dejal: »Ni šlo drugače. Moramo se strinjati s tožilstvom, da še vedno obstaja sum, da so pri Kameniku zaseženi copati puščali sledi na prizorišču zločina.«

Novega izvedenca bo treba postaviti, že četrtega po vrsti, je napovedoval, še preden je bilo znano, da bodo to Angleži. »Če bodo potrdili besede našega izvedenca Drašlerja, ki je stoodstotno prepričan, da so Kamenikovi copati puščali sledi v Tekačevem, bo to najverjetneje obsodba,« je menil Dušej.

Kaj pa če bo govoril kot Švicarja Margot in Champod (Kamenikovi copati niso puščali sledi v Tekačevem) ali mencal, kot je Nemec Michael Braune (Ne morem se odločiti stoodstotno)?

»Potem bo oprostilna sodba.«

In še potem? »Spet možnost pritožb...«

Bodo Angleži le postavili piko? Če da in so njihove ugotovitve zares v prid obrambi, Kameniku kaže dobro. Morda pa bodo tožilci (na sojenju jih bo po naših informacijah zastopal Edvard Ermenc) res presenetili s katerim novim dokazom, ki ga napovedujejo že nekaj let, denimo s predstavitvijo sostorilca, o katerem je tudi že bilo govora.

A četudi bo zdaj 43-letni Konjičan oproščen, zanj sodne kalvarije še ne bodo preteklost. Po neuradnih podatkih ga namreč pri nas čaka še eno sojenje zaradi pečanja z mamili, iz predalov pa bodo njegov spis zagotovo potegnili tudi na beograjskem sodišču, kjer so mu pred več kot desetletjem sodili zaradi tihotapljenja 576 gramov heroina v Srbijo. Enkrat je bil obsojen na sedem, drugič na dve leti in pol zapora, za marec 2008 so razpisali še tretje sojenje, a so morali tudi oni primer začasno arhivirati, saj so Kamenika ravno tedaj na Reki aretirali kot kvarnerskega narkokralja.

Deli s prijatelji