Ni mu žal, da je umoril policista

LJUBLJANA – Po naših informacijah je 26-letni slovenski vojak Dušan Petrovčič iz Gabrovke močno razgrajal že v bolnišnici, ko je v torek izvedel, da je zdravljenje njegovih strelnih ran končano in ga bodo zdravniki zaradi suma kaznivega dejanja umora predali v roke policistov. Zelo burno naj bi odreagiral tudi včeraj, ko je izvedel, da ga bodo po poldnevu z marico odpeljali na kazenski oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer ga bo zasliševala preiskovalna sodnica Marjutka Paškulin. Ta mu je odredila enomesečni preiskovalni pripor, ki ga bo prestajal na mariborski psihiatriji.

Ni mu žal...

Slišati je za Petrovčičeve izjave, da zločina, umora 39-letnega policista PP Litija Damijana Kukoviča, niti najmanj ne obžaluje, ter govori, da pač sovraži policiste in bi jih pobil še več, tudi Kukoviča še enkrat, če bi mu prekrižal pot. Odgovora na vprašanje, zakaj jih sovraži, ne ve niti predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak, ki ga je v torek obiskal v prostorih za pridržanje na PP Moste.

»Tudi jaz sem slišal, da sploh ne obžaluje svojega dogodka, ki ga seveda vsi najostreje obsojamo. Med najinim pogovorom je sicer bil čisto miren in hladnokrven. Iz njegovih besed pa se je res dalo razbrati, da mu ni žal za to, kar je storil. Ne vem, zakaj je ravno policiste vzel na muho, zakaj jih mrzi. A po mojem mnenju se niti ne zaveda, kaj je naredil, kaj njegovo dejanje pomeni v realnem življenju. Dobesedno zblojen je od vseh pritiskov, ki jih je doživljal v vojski.«

Pritiskov v vojski? Ali Novak misli s temi besedami na domnevni mobing v moščanski vojašnici Franca Rozmana - Staneta, ki naj bi ga bil doživljal Dušan in nam je o tem pripovedoval tudi njegov oče Janko? »Deset mesecev je preživel v Polju, diagnosticirane ima anoreksijo, bulimijo in shizofrenijo. In vse to zaradi mobinga. Imam Zpizov dokument, v katerem črno na belem piše, da je vojska odgovorna za to, da je moj sin postal invalid tretje kategorije,« je povedal oče.

Novak, ki je Petrovčiča – ta je v vojski suspendiran, čakajo ga nadaljnji postopki – obiskal zato, da mu v zvezi z delovnopravnimi postopki pred delodajalcem kot članu sindikata ponudi brezplačno pravno zastopanje v tem, vsekakor pa ne v civilnem kazenskem postopku, pritrjuje: »Ko se je pred petimi leti kot 21-letni fant zaposlil v Slovenski vojski, je bil popolnoma zdrav, čeprav zdaj njegovi sodelavci pravijo, da je bil vse od začetka malce čudaški. Toda zdravniške preglede za sprejem v službo je opravil, baje tudi psihološke, čeprav mi je rekel, da sploh ni reševal nobenih psiholoških testov.«

V vojski je šlo z njim samo še navzdol, in namesto da bi mu pomagali, so »se mu vsi posmehovali in ga šikanirali, ga premeščali, da je na koncu pristal v kuhinji, kjer je delal kot civilist. Bili so stalni pritiski nad njim, še kot aktivnemu vojaku so mu prepovedali nošenje orožja. To je tako, kot če bi izkušenega pilota postavil na sedež za kopilota in mu brez obrazložitve naročil, da ne sme pilotirati. A to ni mobing?« se sprašuje Novak, toda hkrati priznava: »Po drugi strani pa slišim, da Dušan spet ni bil tako nedolžen, da je bil vpleten v neka kriminalna dejanja.«

Ni imel možnosti

Po neuradnih informacijah je denimo osumljen vpletenosti v spodleteli rop trgovine z orožjem Army Shop na ljubljanskih Fužinah, ki se je zgodil prejšnji torek. Je tudi tega poskušal izvesti s pomočjo ukradene pištole beretta, ki je bila tri dni pozneje usodna za policista Kukoviča?

Ta je v petek s sodelavcem v Litiji opravljal rutinsko kontrolo prometa. Ko sta opazila, da voznik rdečega pola ni privezan z varnostnim pasom, sta ga ustavljala, vendar je odpeljal naprej. Zapeljala sta za njim in kmalu jima ga je uspelo ustaviti. Kot je pozneje povedal generalni direktor policije Stanislav Veniger, je Kukovič stopil do voznikove strani avtomobila, Petrovčič pa je odprl vrata in hladnokrvno ustrelil policista. Krogla je Kukoviča zadela v sredino glave in ga prestrelila.

Že vse od začetka je bilo jasno, da so njegove možnosti za preživetje skoraj nične. In v ponedeljek zdravnikom v ljubljanskem kliničnem centru res ni preostalo drugega, kot da očeta dveh mladoletnih otrok iz Slovenskih Konjic odklopijo od aparatur, ki so ga kot bilko ohranjale pri življenju. Pokopali ga bodo danes.

Petrovčič, na katerega je po zločinu sicer streljal Kukovičev sodelavec in ga ranil, se je po zločinu odpeljal v kakšnih 20 minut vožnje oddaljeno Gabrovko, staršem prepovedal, da pokličejo reševalce, materi pa naročil, naj mu iz hrbta pobere krogle. Po očetovi oceni ga je zadelo šest strelov. Toda kmalu so prišli policisti in mu odvzeli prostost, od včeraj pa je torej v rokah slovenskega pravosodja. Ko mu bodo sodili, mu bo zaradi kaznivega dejanja umora pretilo 30 let zapora, a tudi v krogu pravnikov je že slišati dvome glede njegove prištevnosti.