Ni je hotel umoriti, ker mu je rodila sina

MARIBOR – »Nisem je imel namena umoriti. Zakaj tudi, ko pa mi je izpolnila življenjske želje, ko mi je 2004. leta rodila sina. Pokazati sem ji hotel, koliko mi je do družine. Tega jutra sem naredil neumnost. To priznam, a ne morem priznati, kar se mi očita v obtožnici,« je v svojem obširnem zagovoru pred sodnico Vanjo Verdel Kokol razlagal 57-letni obtoženi Radovan Stošić. 
Kaj mu je rojilo po glavi 2. avgusta, ko se je v zgodnji jutranjih urah v stanovanjski hiši v Hočah spravil nad svojo 10 let mlajšo nekdanjo zunajzakonsko partnerico Suzano Damiš, ne zna natančno niti sam pojasniti. Tožilka Ivanka Slana mu v obtožnici očita: »Sredi sobe ste postavili plinsko jeklenko in odvili ventil.«

Temu obtoženi in izučeni varilec ni oporekal, a je pojasnil: »Jeklenko sem prinesel iz kleti, ker je v kuhinji zmanjkalo plina. Zakaj sem odvil ventil, ne vem, a vse, kar sem hotel, je bilo le dati opozorilo. Moja največja želja je, da bi skupaj izšolala najinega otroka. A plin je izhajal samo kakšni dve minuti, zatem sem Suzano rotil: 'Spusti me, da zaprem plin.' Z eno roko sem nato privil ventil, da plin ni več uhajal, a je Suzana v tem času pobegnila skozi balkonska vrata.« 
Nesrečna ženska je z nogami podrla preperelo balkonsko ograjo, oblečena samo v spodnje perilo skočila na cvetlično gredo pod balkonom in stekla čez glavno Pohorsko cesto. Tam se je zatekla v gostinski lokal, od koder so poklicali policijo.

Med zagovorom obtoženega je bilo iz njegovega glasu in izbire besed razbrati, v kakšnem stanju je. Enkrat je svojo nekdanjo partnerico, ki mu je deset dni pred dogodkom hladnokrvno pojasnila, da je vsega konec in da ima novega partnerja, omenjal kot gospo Damiš. Zatem se je nekoliko spozabil in jo skoraj ljubkovalno imenoval Suzana.

Nenasilen,
 a ljubosumen

Oškodovanka je bila v svoji izpovedi veliko bolj hladnokrvna do obtoženega kot on do nje. Na sodišče je prišla v spremstvu svojega novega izbranca in pojasnjevala, da je tragično noč preživela pri svoji novi ljubezni: »Zjutraj sem ga odpeljala v službo, nato pa se odpravila domov. Nisem bila pozorna, da se je gospod Stošić nenapovedano vrnil iz Italije. Legla sem v dnevno sobo, ko me je zbudil z besedami: 'Zbudi se, konec je.' Bala sem se, saj mi je stregel po življenju.« Da bi bil obtoženi kdaj fizično nasilen, Suzana Damiš na sodišču ni izpovedovala, čeprav je Radovan Stošić pred tem sam priznal, da sta si leta 2011 obojestransko primazala klofuti, ko se je Suzana domov vrnila oblečena, a brez spodnjega perila.

O razmerju med Radovanom Stošićem in Suzano Damiš je Zoran Ciglar, ki dobro pozna družino, saj je boter mladoletnemu sinu oškodovanke in obtoženega, zelo skopo, a jedrnato povedal: »Seveda so nastajala nesoglasja kot v vsaki zvezi, a ni bilo prepirov. Večinoma so bila ta nesoglasja finančne narave.« Zatem je v odgovor na vprašanje zagovornice obtoženega, odvetnice Tatjane Bolšec Godec, ali je imela oškodovanka v času trajanja veze z Radovanom Stošićem razmerja z drugimi moškimi, prikimal: »Osebno vem, da je imela razmerja, saj sem moške poznal. Enega sem zdaj srečal tudi zunaj pred vrati.«

Nezvestoba, ki naj bi po mnenju obtožbe razlog za očitani poskus umora, je bila tudi glavna tema pričanja Radmile Damiš. Mama oškodovane Suzane Damiš je Radovana opisala kot »nenasilnega, a ljubosumnega človeka in da s hčerko nista mogla biti v dobrih odnosih«. 
Svojega nesojenega zeta je 66-letna ženica opisala: »Bil je skrben, za otroke bi dal vse. Razumem ga, spočel je otroka in ima tudi pravico do njega.« Zatem je upokojenka kar malo utihnila, a nadaljevala: »Jaz sem samo babica in mama, žal mi je, da moram to pričati. Že v soboto pred tragedijo mi je v roke potisnil sinove dokumente in mi dejal: 'Pazi mi na Milana in ga izšolaj do konca, jaz bom pa naredil, kar bom naredil.' Name ni bil nikoli jezen, na Suzano pa ja. Kako tudi ne, kaj vse se je dogajalo.«

V solzah

Sledil je eden najbolj zgovornih trenutkov včerajšnjega sojenja. Zagovornico je zanimalo, ali je imela hčerka Suzana zraven Radovana tudi druge moške. Radmila Damiš je pogoltnila slino, kot bi želela nekaj reči. A ni mogla izustiti besede, zato je samo prikimala, po licu pa so ji tekle solze. Te so tudi Radovanu Stošiću kot majhnemu otroku zalivale z brado poraščen obraz. Na koncu zaslišanja Damiševe je stopil do mikrofona, saj je želel nekdanjo nesojeno taščo nekaj povprašati. Spogledala sta se, njune oči so se za nekaj trenutkov ustavile, globok pogled pa kar ni nehal trajati. Obema so na oči silile solze, solze obupa. Radovan Stošić ni mogel spregovoriti, zato je le odkimal in mirno sedel na zatožno klop, kjer sta ga čakala pravosodna policista.

Da obtoženi ni bil nasilen do mame, je potrdila tudi hčerka oškodovanke iz prvega zakona Mateja Blažetič: »Ta odnos je bil nezdrav. Trpela sem, saj sta vedno znova kričala, kar kot otrok slišiš in jemlješ drugače. Večinoma so bili povod za prepire dolgovi in neutemeljeno ljubosumje.« 
Da je imel Radovan Stošić dober odnos s hčerkama oškodovanke, je bilo razbrati tudi, ko ji je zapuščajoč sodno dvorano potihoma prišepnil: »Pazi na Milana, prosim.« 
Na prostor za priče je stopila še Marija Bednički, nekdanja partnerica obtoženega Radovana Stošića. Razložila je, da ga je spoznala, ko so njene hčerke imele tri leta in je ostala vdova. »Nikoli ni bil ljubosumen. Vedno sem lahko šla na katero koli zabavo, pa je on popazil na moje otroke. Pomagal mi je moje otroke spraviti do kruha, za kar sem mu hvaležna,« je dejala Marija Bednički, ki pa je imela od razpada njune zveze le dvakrat stik z obtoženim.