NOVO MESTO – Na sojenju zaporniku z Doba Vitomirju Pičulinu je bilo slutiti, da postaja obtožnica novomeškemu tožilstvu z zasliševanjem vsake nove priče vse bolj majava, organom pregona pa ob koncu procesa pač ni preostalo drugega, kot da umaknejo očitke na njegov račun. Člen kazenskega zakonika, ki je bremenil Pičulina, je bil sicer zelo zanimiv: »Tisti, ki koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri samomoru in ta stori samomor, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.«
Samomor je 4. oktobra 2008 storil Pičulinov sojetnik Albin Gajšek iz okolice Šentjurja, ki je služil štiriletno kazen zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, z nožem je namreč tako hudo ranil očeta, da je ta pozneje umrl. Imel je že ugodnost peturnega sprehoda po okolici zapora, tistega dne ga je obiskala žena, da sta se napotila do bližnjega gozda. Nenadoma jo je udaril in zbežal, pozneje so ga našli obešenega.
Tožilstvo je spoznalo, da Albina Gajška ni nagovarjal k samomoru
Notranja preiskava je pokazala, da ga v tej zgodbi ni pokronal nobeden od zaposlenih na Dobu, saj pri Gajšku bojda niso opazili znakov samomorilnosti, sicer mu zagotovo ne bi dovolili pohajkovati po hosti. A izbrali so krivca, to je bil Pičulin, ta pa je žogico vrnil upravi zapora. »Gajšek je začel odkrito govoriti o samomoru, ko je bila zapuščinska obravnava po njegovem pokojnem očetu. Vodja oddelka je namreč sam napisal izjavo za sodišče, naj jo opravijo brez Gajška, in jo dal Gajšku le podpisati, to pa ga je zelo prizadelo, saj je povedal, da je on vlagal in delal, drugi si bodo pa delili.«
Gajškova žena je pripovedovala, kako zelo ljubosumen je bil mož, očital ji je celo, da ima drugega, s katerim je noseča. Tožilci pa so prav njegovo ljubosumnost izrabili za napad na Pičulina in si pomagali z izjavami tistih obsojencev, ki so trdili, da so slišali, kako je Pičulin govoril Šentjurčanu, naj ubije ženo in sebe, ker ima ona drugega.
Toda tisti, ki so jih zasliševali na nadaljevanju sojenja, so razlagali drugače
»Gajšek je bil v resnici psihično bolan in ni bil za zapor. Večkrat je potožil, da ne zmore prenašati razmer, tarnal je nad ženo. Govoril je, da bo naredil samomor, je pa tudi res, da v zaporu marsikdo govori, da se bo ubil, pa tega ne stori,« je dejal eden, celo Gajškova osebna pedagoginja je potrdila, da je res imel samomorilska nagnjenja in da sta se o teh v njegovem zadnjem tednu kar trikrat pogovarjala. »K meni je prišel tudi Pičulin in mi povedal, da se z njim nekaj dogaja ter da ga je strah, da bo naredil samomor.« Gajška so zato poslali k psihiatru, ta pa je menil, da ogroža samega sebe.
Tudi na zadnji obravnavi se je vse skupaj začelo odvijati tako, da je bil Pičulin nesrečnežu v resnici v oporo. »Če bom povedal resnico, bom v zaporu sankcioniran, lahko zgubim tudi kakšno ugodnost. To je popoln nesmisel, kar očitajo Pičulinu. Da bo naredil samomor, je Gajšek povedal na sestanku domske skupnosti, torej vpričo vseh, zato je bila z njegovimi nagnjenji seznanjena tudi uprava zapora, strokovni delavci bi morali drugače reagirati na takšne izjave. Tudi preden je dobil kritičen izhod, je povedal, kaj bo naredil, zato nam je bilo čudno, da so mu ga sploh odobrili,« je zatrjeval eden od zapornikov.
Tožilka je nato umaknila obtožbo
Bodo na primer udarili pečat Zaključeno? Ali ga pustili odprtega in morebitne krivce za smrt Albina Gajška iskali v kom drugem?
